Psom nevarne travne bilke

5469

psom nevarne travne bilkePsi obožujejo tekanje in raziskovanje po travnatih površinah, skrbniki pa jim to zmeraj radi omogočimo. Le malo ljudi pa se zaveda nevarnosti, ki preži na naše kosmatince že med sprehajanjem po bližnjem travniku. Predstavljamo vam psom nevarne travne bilke.

Travne bilke, ki rastejo vsepovsod, so namreč žal pasji sovražnik številka ena. Trave so sicer pomembne rastline za ekosistem in vzdrževanje življenjskih pogojev za druge rastline in živali, pa vendar lahko povzročajo celo vrsto težav našim psom, saj se med brezskrbnim pasjim pohajkovanjem po travnatih površinah njihovi ostri, koničasti in trdi cvetovi in cemena zapletejo globoko v gosto pasjo dlako, pozneje pa se zapičijo tudi v nežno kožo psa, največkrat na trebuh, v uhlje in tačke ter posledično povzročajo številna resna vnetja kože pri psih.

Ker se stiku psa s travami pač ni mogoče popolnoma izogniti, pa je priporočljivo, da znate prepoznati najbolj nevarne vrste trav in poskušate stik psa z njimi čim bolj omejiti.

Kadar to ni mogoče, je priporočljivo, da psa po sprehodu temeljito skrtačite, pregledate in odstranite vse ostanke trav.

Kadar opazite nenavadne simptome, kot so praskanje, grizenje določenega dela telesa, otekline ali znake vnetja, nemudoma obiščite veterinarja, ki bo opravil pregled in ugotovil, če je za težave kriv morebitni travnati tujek.

Predstavljamo vam nekaj vrst travnih bilk, ki rastejo pri nas in so največkrat krivci za razna vnetja pri psih:

Travniški lisičji rep (Alopecurus pratensis)

je trava, ki raste v mnogih državah, tudi pri nas. Je trpežna, nezahtevna rastlina, poleg travnikov jo lahko najdemo tudi v razpokah pločnikov, posamezne cvetove pa najdemo tudi v popolnoma urbanem okolju … Ta vrsta trave je zelo pogosta in ima ravno pravšnjo rastno višino, da psi med sprehodom ali tekom zlahka poberejo njena semena. Kadar takšno seme predre občutljivo pasjo kožo, lahko potuje naprej po telesu tudi v druge organe (v prepucij, mehur, sečnico ali uho in naprej v sluhovod), kjer potem nastajajo abscesi, ognojki in okužbe. Če takšnega tujka ne odstranimo pravočasno, lahko pride tudi do zelo resnih zapletov.

Ječmenasta stoklasa (Bromus hordeaceus agg.)

[members_only]

je trava, ki jo, v njenih številnih podvrstah, najdemo na večini nižje ležečih, vzdrževanih travnikov. Cvetovi te trave so ostri in koničasti, zato se zlahka zapičijo v pasjo kožo in uhlje – temu so podvržene predvsem pasme z dolgimi, visečimi uhlji.

Navadna šašulica (Calamagrostis epigejos)

je prepoznavna trava, ki jo pogosto najdemo pri nas, tudi v urbanih okoljih, na bližnjih travnikih, urejenih zelenicah med blokovskimi naselji, v mestih. Njeni cvetovi so ozki in bodičasti.

Foto: Alenka Mihorič, kamniski-vrh.net
Travniški lisičji rep
Ječmenasta stoklasa
Ječmenasta stoklasa
Navadna šašulica
Navadna šašulica

 

Rumenkasti ovsenec (Trisetum flavescens)

je višja trava, ki jo najdemo na nižje ležečih travnatih površinah in ob makadamskih cestah. Njeni klasasti cvetovi so trdi in ostri, zato lahko povzročijo huda vnetja, če jih ne odkrijemo pravočasno.

Enoletna latovka (Poa annua)

je zelo pogosta, nizka, trdoživa trava, ki je pri nas zelo razširjena tudi v naseljih.

Rdeča bilnica (Festuca rubra agg.)

je trava, ki sodi v skupino težko določljivih trav, saj obstaja veliko podvrst. Raste na pobočjih in je trajnica. Uporabljajo jo za okrasne trate in tudi krmo, njeni klasasti cvetovi pa so trdi in zelo ostri.

rumenkasti-ovsenec
Rumenkasti ovsenec
enoletna-latovka
Enoletna latovka
Rdeča bilnica
Rdeča bilnica

 

Skalna glota (Brachypodium rupestre)

je trava, ki raste v senčnih predelih ob gozdnih površinah. Je višje rasti in ima ostre, podolgovate klaske.

Navadni bored (Elymus caninus)

je pogosta, visoka trava z dolgimi klasi, razpoznavnega videza. Cveti med junijem in avgustom.

Skalna glota
Skalna glota
Navadni bored
Navadni bored

Simptomi, po katerih lahko sklepate, da ima vaš pes težave zaradi bližnjega stika s travami:

  • Pes je jokav in nemiren, se praska ali grize na določenih delih telesa.
  • Kadar ste večino semen odstranili že sami, vedno obstaja možnost, da ste kakšnega spregledali. Semena trav se vedno premikajo le naprej – torej globlje v notranjost telesa, nikoli pa se ne pomikajo sama od sebe nazaj proti površini kože!
  • Vohljanje je pasja značilnost, zato bodite pozorni na izcedek iz nosu, intenzivno kihanje, stresanje z glavo. Pri vdihovanju se semena trave lahko znajdejo tudi v pljučih, potujejo pa lahko tudi v možgane, zato bodite pozorni na vsako nenavadno vedenje psa tudi več tednov po sprehodu. Vdihnjena semena povzročajo zelo hude bolečine, otekline, abscese in tudi smrt.
  • Stopala tačk so pri psih najbolj izpostavljena. Bodite pozorni na otekanje med prsti, šepanje ali pogosto lizanje tačk.
  • Ušesa so zelo izpostavljen del pasjega telesa, zato bodite pozorni na praskanje, nagibanje glave ali stresanje z glavo. Kadar je seme trave zašlo v ušesni kanal, ga sami ne morete videti, zato je potreben obisk veterinarja, ki bo opravil pregled z otoskopom.
  • Tudi oči so zelo izpostavljene, vendar pa boste ob morebitnem stiku s tujkom zlahka opazili oteklino, izcedek, mežikanje in praskanje. Obisk veterinarja je nujen.
  • Genitalije so pri psih še posebej izpostavljene, koža pa nežna in občutljiva. Če opazite intenzivno lizanje ali grizenje, krvavitve v urinu ali drugo nenavadno vedenje, psa takoj odpeljite na pregled.

Preprečevanje težav zaradi travnih semen

Posebna previdnost je potrebna od aprila do konca septembra. Redno, skrbno krtačenje dlake lahko precej zmanjša verjetnost, da bi se semena trav zapičila v kožo.

Po vsakem sprehodu psu skrbno preglejte obraz, oči, ušesa, trebuh in tačke, še posebej med prsti, ter skrbno odstranite vsa travna semena. Semena, ki so zapletena v dlako, odstranite z nohti, gostim glavnikom, furminatorjem ali s pinceto.

Kadar opazite seme, ki je že predrlo kožo, rdečico, oteklino ali drugo nenavadno spremembo, takoj obiščite veterinarja. Ne zanašajte se na to, da bo seme trave samo od sebe prišlo ven, ker se to ne bo zgodilo, čakanje pa bo stanje samo še slabšalo.

Krajšanje pasje dlake v poletnem času lahko precej pripomore k lažjemu, hitrejšemu in temeljitejšemu pregledu psa po sprehodu ter uspešnejšemu odstranjevanju trav in manj intenzivnemu zapletanju trav v dolgo dlako.

Najboljše je, da se s psom čim bolj izogibate travnatim površinam, ki niso skrbno pokošene in vzdrževane ter so za psa v tem letnem času žal lahko tudi nevarne.

 

[/members_only]

Maja Kalaš

Viri: dogster.com
pets.webmd.com
kamniski-vrh.net