Epilepsija je kronično bolezensko stanje, kjer se pri psu pojavljajo nenadzorovani ponavljajoči se krči. Ob le teh je potrebno svojemu psu nuditi čimprejšnjo prvo pomoč in ga, po napadu, čim prej odpeljati k veterinarju. Kako prepoznati epilepsijo pri psih, kako ukrepati in pomagati svojemu psu ob tem, pa vam predstavljamo v spodnjem prispevku.
Kaj je epilepsija?
Epilepsija je kronična bolezen, pri kateri pes doživlja živčne napade, ki so nam vidni kot nenadzorovani krči. Pri epilepsiji gre za neusklajen prenos živčnih signalov, ki sprožajo neusklajeno delovanje mišic v obliki krčev in tresavice. V splošnem delimo epilepsijo v dve vrsti, in sicer v idiopatsko in simptomatsko
epilepsijo.
Idiopatska epilepsija je gensko pogojena bolezen, ki se pojavlja relativno zgodaj v pasjem življenju, in sicer že v starosti med enim in petim letom. Za ta tip epilepsije so nekatere pasme bolj podvržene kot druge, v to skupino namreč spadajo predvsem labradorci, zlati prinašalci, jazbečarji, beagli in še nekatere druge pasme.
Drugi tip epilepsije pa je simptomatska epilepsija, ki je posledica poškodovanega živčnega tkiva oziroma lezije.
Vzroki za pojav epilepsije
Vzroki za pojav epilepsije pri psih so različni in na podlagi vrste vzroka lahko tudi določamo tip epilepsije.
[members_only]V primeru, da vzroka ni možno določiti, govorimo o idiopatski epilepsiji. Če pa je vzrok epilepsije poznan pa govorimo o simptomatski epilepsiji. Povzročitelji simptomatske epilepsije pa so lahko različni, od zastrupitve pa vse do prirojenih bolezni. Vzrok za epileptične napade lahko izvira iz glave in sicer kot posledica tumorja v glavi ali kot posledica vnetja možganov, ki jo lahko povzroči poškodba glave ali pasja kuga. Lahko pa je epilepsija posledica zastrupitve z različnimi insekticidi, katerim je bil kuža izpostavljen. Epileptični napadi pa so lahko posledica tudi nekaterih drugih bolezni, kot so obolenja ledvic, jeter, trebušne slinavke ali celo bolezni srca.
Znaki epileptičnih napadov pri psih
Epileptične napade ločimo v dve skupini, in sicer v primarno generalizirani in parcialni epileptični napadi.
– Primarno generalizirani epileptični napadi
so napadi, pri katerih se nenadzorovani živčni impulzi tvorijo po celotnih možganih. Za ta tip napadov so v prvem delu značilni:
- krči vseh skeletnih mišic,
- pojavi se lahko pretirano slinjenje in nenadzorovano izločanje,
- kuža lahko celo izgubi zavest.
V drugem delu pa se pojavi:
- ritmično krčenje mišic, na kar ji sledi faza mirovanja
- ko kuža pride k zavesti, pa se lahko pojavijo postiktalni znaki, ki lahko vključujejo slepoto, nemiren tek in pomanjkanje orientacije, ki pa sčasoma tudi izzvenijo, ali v nekaj urah ali v nekaj dneh, pa je odvisno od kužka do kužka.
– Parcialni epileptični napadi
oziroma z drugo besedo delni epileptični napadi pa so napadi, katerih izvor se začne v majhnem delu možganov. Zanje je značilno, da prizadenejo samo določene dele telesa ali samo določeno stran telesa. Pes v tem primeru ne izgubi zavesti, lahko pa se pojavi:
- tresavica ali
- utripanje na določenih delih telesa.
Kako pa dejansko lahko vpliva napad na telo kužka, pa je v veliki meri odvisno od lokacije epileptičnega napada v možganih.
Kako pomagati psu ob epileptičnem napadu?
Ko pes doživlja epileptični napad, je ključno, da:
- ohranimo mirno kri in merimo čas napada.
- Obenem pa je pomembno, da kar najhitreje odstranimo vse predmete, na katerih bi se lahko kuža med napadom poškodoval.
- Po napadu kužka hladimo s hladnimi obkladki, saj velikokrat z napadom pride do prehudega pregrevanja telesa in je za hitrejše okrevanje priporočljivo hlajenje.
- Po napadu je tudi potreben obisk veterinarja, ki bo kužka tudi dobro pregledal, skušal ugotoviti vzrok za epileptični napad in na podlagi tega skušal tudi postaviti diagnozo ter pr
edpisati ustrezno zdravljenje.
Kako preprečiti epileptične napade?
Epileptične napade lahko skušamo kar se da preprečiti z nekaj zaščitnimi ukrepi. Eden izmed pomembnejših ukrepov je, da iz okolja odstranimo vse toksične snovi, ki mu lahko škodujejo, kot so recimo razni lahki, pesticidi, gnojila in podobne snovi. S tem se bomo izognili potencialni zastrupitvi, ki bi lahko sprožila epileptični napad.
Ob cepljenju in uporabi različnih zaščitnih sredstev proti zajedavcem moramo biti prav tako izredno previdni, da dobro opazujemo njihov odziv na določeno snov. V primeru, če opazimo znake epileptičnega napada po cepljenju ali stiku z različnimi zaščitnimi sredstvi, takoj obvestimo veterinarja, ki bo temu primerno tudi ukrepal.
Preberite si tudi: Življenje psa z epilepsijo
[/members_only]
Vesna Kropf
VIRI:
