Vsi lastniki psov dobro poznamo občutek, ko opazimo oglas v časopisu, da neko oddaja, podarja oziroma prodaja par malih štirinožnih kepic dlake. Potem sledi vsem dobro znan stavek: »Saj ni nobene škode, če jih grem pa samo malo pogledat.« In naslednji dan tako pokličeš na številko pod oglasom. Lastnik pravi, da sicer nimajo rodovnika, vendar so čistokrvni. Izračunaš, da to ni tako velik strošek, poleg tega pa bodo v primeru tvoje odsotnosti zanj poskrbeli tvoji starši, prijateljica ali partner. Ne vidiš več ovir in čez dober mesec se kepica znajde v tvoji dnevni sobi. Zdi se, da je zgodba v tem primeru zaključena, vendar pa to ne drži! Ta mali kuža, ki se veselo gnete na tvojem kavču, je morda produkt tako imenovanih pasjih farm, ki s svojimi lovkami dosegajo tudi naše kraje.
Pasja farma?!
Za vse tiste, ki se s pojmom pasja farma še niste seznanili, gre za organizacijo z razširjeno dejavnostjo parjenja psov v namene profita, pri čemer je kakovost pasjega življenja daleč na repu prioritet. Za razliko od uradnih psarn, ki veliko pozornost posvečajo ohranjanju karakterja in videza pasme, na pasjih farmah le-to ni pomembno, žene jih zgolj denarni dobiček. Psi na farmah živijo natlačeni v premajhne kletke, brez potrebne veterinarske oskrbe, sveže vode, kakovostne hrane ter potrebne socializacije. Zaprti v mrežaste kletke, brez sončne svetlobe. Psice kotijo mladičke kot po tekočem traku, vmesnega počitka ni, zato se po nekaj letih močno izčrpajo, za »lastnike« pa takrat postanejo neuporabne. Nehumano ravnanje pa se odraža tudi v značaju kužkov ter njihovem zdravju. Z naraščanjem povpraševanja po določenih pasmah se je začelo množično parjenje in prodaja le-teh, s tem pa so nastopile tudi zdravstvene težave (displazija, srčne bolezni, …), značilne za določeno pasmo. Psarne želijo s kontroliranim parjenjem te bolezni omejiti, medtem ko to ne igra bistvene vloge na pasjih farmah.
Pa je to zakonito?
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Nika Arsovski
Objavljeno v dvaindvajseti številki revije Kužek
