Pasji skrbniki smo iz dneva v dan bolj izobraženi, imamo več informacij in vsak dan bolje poznamo vedenje ter potrebe svojih psičkov. Kljub temu se še vedno soočamo z nekaterimi miti o kužkih, ki se jih nikakor ne moremo znebiti. Ti miti pa niso nadležni le pri šolanju in vzgoji psov, škodijo lahko tudi odnosu med psom in skrbnikom. Ko gre za življenje s pasjim kosmatincem, mitom, ki jih navajamo spodaj, raje ne verjemite.
Mit št. 1: Starega psa ne moremo naučiti novih trikov
Da starejših pasjih ljubljenčkov ne moremo naučiti novih stvari, je mit, ki zagotovo ne drži. Če je kuža mentalno in fizično sposoben za učenje ter imamo zanj dovolj časa in potrpežljivosti, ga brez težav naučimo česa novega. Le motivacija mora biti prava in starost pri tem ne predstavlja nobene ovire.
Mit št. 2: Če psa pustimo na sedežno garnituro, bo mislil, da mu je vse dovoljeno
To je še ena trditev, ki je povsem neresnična. Če kuža išče udoben prostor za prostor za počitek in crkljanje, ga ne moremo kriviti, da za to izbere enak del pohištva kot človek – torej kavč. Za psa je sedežna garnitura še toliko bolj privlačna, ker se na njej zadržuje njegov človek in kot vemo, za pasje veselje ni lepšega, kot če se lahko stisne v klobčič tik ob svojem skrbniku. Obstajajo sicer redki primeri, ko si psiček povsem prisvoji kavč in ne dovoli ljudem, da sedejo nanj, vendar pa večina štirinožnih prijateljev nima tako zaščitniškega odnosa do sedežne garniture.
[members_only]Mit št. 3: Nesreče z lužico in kakci bomo ustavili, če bomo v iztrebke potisnili pasji smrček
Tudi to ne bo držalo, saj obstaja zelo majhna verjetnost, da bo pes vzpostavil povezavo med drgnjenjem smrčka po iztrebkih in našo željo, da ne lula ter kaka po stanovanju. S tem se bo kuža naučil le, da so ljudje strašni in nevarni ter se bo za ustvarjanje »nesreče« odpravil v druge, bolj skrite prostore, kjer ga ljudje ne bodo mogli doseči.
Mit št. 4: Bojevite pse moramo pustiti, da se borijo med sabo
Pri tem mitu je sicer res, da se zaradi lastne varnosti ne smemo postavljati med dva bojevita psa, vendar pa imamo na voljo številne taktike, ki jih lahko uporabimo in zaključimo pasji pretep. Poskusimo lahko z vodo, res glasnim hrupom ali pa odrvnemo pozornost z vrečo s priboljški ter svojim glasom. Skrbniki se moramo poleg tega tudi truditi, da psičke vzgojimo tako, da v prihodnje sploh ne bi prišlo do pretepa oz. da kuža v tolikšni meri izpolnjuje naše ukaze, da boj lahko hitro preprečimo.
Mit št. 5: Če za treniranje uporabljamo priboljške, se bo pes odzival samo na priboljške
Priboljške kužki res obožujejo, vendar pa tudi ta mit ni resničen. Psi seveda potrebujejo motivacijo za izvedbo določenega trika ali za izpolnjevanje ukazov, ampak med motivacijskimi dejavniki nimamo samo priboljškov. Psički obožujejo tudi crkljanje, pasje igračke, igro s skrbnikom, sprehode v naravi in podobno. Med treningom oz. učenjem je priporočljivo pomešati več nagrad, vendar pa bodo začetki najlažji (posebno pri pasjih mladičkih), če jih motiviramo s hrano, ki se ji ne morejo upreti – torej z okusnimi priboljški.
Mit št. 6: Psi so srečni le brez povodca
Svobodno in brezskrbno tekanje je za pse res velik užitek, vendar pa jim še več pomeni redno in pogosto ukvarjanje z njimi in dovolj sprehodov ter svežega zraka, zato so v večini povsem zadovoljni tudi na povodcu. Povodca ne smemo pozabiti posebno v javnosti, v naravi, kjer ni toliko ljudi in drugih kužkov, pa si lahko damo duška ter se skupaj s svojim pasjim najboljšim prijateljem igramo in tečemo brez vseh vrvic.
[/members_only]Maša Pirnat
