Poleg tega, da bi kateri od mojih psov ugriznil v močerada, je bil moj največji strah od nekdaj, da bi se kateri od mojih psov znašel v pasjem pretepu. Moja kužka sta zelo igriva in neškodljiva, vendar nikoli ne veš, kako bi reagirala v nenavadni situaciji ali kakšen pes ti pride naproti. Še posebej v ruralnem okolju, kjer se mnogi psi sprehajajo sami, večina, če ne kar vsi, pa ni sterilizirana ali kastrirana, zato jim poleg vsega ostalega um megli še testosteron. Do sedaj sem imela slabe izkušnje le z manjšimi psi, ki jih ni težko odgnati in niso naredili škode, bojim pa se, da bi se znašla v situaciji, ko bi morala svoja psa zaščititi pred večjim psom. O tem sem še posebej veliko razmišljala po dogodku v Mariboru, ko je skrbnik svojega psa zaščitil pred napadom dveh rotvajlerjev z lastnim telesom. Takrat sem razmišljala, da mora zagotovo obstajati boljši način.
Lotila sem se raziskovanja in naletela na Eda Frawleyja, ki se s psi ukvarja že od leta 1960 in je med drugim več let posvetil treniranju policijskih psov in vzreji nemških ovčarjev. Po upokojitvi od vzreje psov pa je ves svoj čas namenil svojemu podjetju Leerburg.
Preprečevanje spopada
Najboljši način prekinitve pasjega pretepa je, da do spopada sploh ne pride. Najenostavnejši način, da preprečimo pasji spopad, je, da imamo psa na povodcu in mu tako preprečimo, da pride v stik s psi, ki so potencialno nevarni. Seveda pa lahko pripnemo le svojega psa in žal na pse drugih skrbnikov ne moremo vplivati. Mnogi skrbniki zato vedno nosijo s seboj solzivec, ki ga uporabijo na nepripetem psu, ki se grozeče bliža njihovemu ljubljenčku. Solzivec naj bi bil učinkovit pri odganjanju tujih psov, ki kažejo dominanco, hkrati pa naj ne bi imel negativnih posledic za zdravje psov, zato mnogi pasji skrbniki prisegajo nanj.
Kaj pa naredimo, kadar se srečata dva nepripeta psa, ki kažeta dominantno vedenje? Ljudje pogosto naredimo napako, ko poskušamo preprečiti začetek spopada dveh dominantnih psov. Psi pred spopadom največkrat poskušajo prestrašiti nasprotnika z dominantno držo – visoko dvignjen napet rep, visoko dvignjena glava, vrat, vkopan med lopatici. Psi, ki kažejo takšno vedenje, mnogokrat že s takšnim nastopom merijo moč in pogosto se eden od psov podredi in do spopada nikoli ne pride. Največja napaka, ki jo lahko skrbnik naredi v takšni situaciji, je, da začne teči proti psoma in kričati: »Ne!« ali »Proč!« Takšna reakcija je dobronamerna in spontana, vendar napačna. Psa sta v takšni situaciji napeta in mi ju, s svojo reakcijo, lahko vznemirimo ter sprožimo spopad, do katerega morda sploh ne bi prišlo, če ne bi poskušali posredovati.
Posredovanje
[members_only]
Ločevanje pasjega pretepa je zelo nevarno in se ga ljudje brez ustreznega znanja ne bi smeli lotiti. Ker pa nas je večina skrbnikov zelo navezana na svoje kosmatince, najverjetneje ne bi mogli mirno gledati, kako nam drug pes kolje psa, in bi vsaj poskušali pomagati. V tem primeru je pomembno, da se posredovanja lotimo pravilno in se na ta način izognemo nepotrebnim poškodbam.
Pasji skrbniki poskušajo pasji pretep najpogosteje ločiti tako, da oba psa zgrabijo za vratno gubo in ju poskušajo na ta način ločiti. Takšno posredovanje se odsvetuje iz dveh razlogov.
Prvi razlog je ta, da mnogi od nas nismo dovolj močni, da potegnemo dva (po navadi velika in močna) psa narazen. Tudi če smo na primer bodibilder ali imamo trenutek nadnaravne moči zaradi adrenalina, psov najverjetneje ne bomo mogli držati narazen tako dolgo, da se bosta dovolj pomirila in ne bosta skočila nazaj v spopad takoj, ko bosta dobila priložnost za to. Drugi, pomembnejši razlog pa je ta, da bomo najverjetneje deležni kakšnega hudega ugriza. Psa, ki sta v spopadu, sta v preživetvenem nagonu in ne razmišljata ter se ne obnašata tako, kot bi se sicer. Vaš sicer nežni in dobrovoljni kosmatinec, če vas bo sploh videl, se ne bo zavedal, da ste njegov ljubeči skrbnik. Ko boste skočili v središče pretepa in psa zagrabili za kožno gubo, bo najverjetneje reagiral iz stanja spopada in vas nagonsko ugriznil ali pa vas bo videl kot še enega napadalca.
Kako torej pravilno ločimo psa med spopadom?
Za to sta potrebna dva človeka. Vsak prime zadnje noge enega od psov in jih hitro in čvrsto dvigne v zrak, da pes stoji na sprednjih tacah, kot bi vozil samokolnico. Nato se začnemo počasi pomikati nazaj, dokler se psa ne ločita. Ko psa ločimo, je zelo pomembno, da ne izpustimo zadnjih nog psov, saj bosta najverjetneje takoj ponovno skočila v napad, česar seveda ne želimo. Prav tako ne smemo stati na mestu ali hoditi ravno nazaj, saj se pes lahko zvije in ugrizne človeka, ki ga drži za zadnje tace. To preprečimo tako, da se ves čas gibamo v krogu ali vijugamo in se pomikamo nazaj ter s tem psa prisilimo da med hojo križa sprednje tace in lovi ravnotežje, da ne pade. S takšnim gibanjem mu ne damo priložnosti, da bi se obrnil nazaj in ugriznil človeka, ki ga drži za zadnje tace.
Psov ne smemo izpustiti, dokler vsaj enega ne umaknemo v ločen prostor. Kot samokolnico ga odvedemo do pesjaka, v hišo, garažo, drug prostor … Če tega ne naredimo, obstaja velika verjetnost, da se bosta psa ponovno spopadla ali pa se bo pes obrnil in napadel človeka, ki ga je držal za zadnje tace.
Ločevanje pasjega pretepa je zelo nevarno, zato se ga moramo lotiti premišljeno in z veliko samozavesti, saj jih lahko sicer pošteno skupimo. Zavedati se moramo, da pse med pretepom vodi preživetveni nagon, zato najverjetneje ne bodo ločili, ali grizejo drugega psa ali vas.
Najhujša možna situacija je, da ste sami, ko pride do pasjega pretepa. Če se to zgodi, je nujno, da ostanete mirni in sledite svojemu cilju – ločiti pretep brez poškodb. Nima smisla, da kričite na psa, saj to skoraj nikoli ne pomaga. Pojdite po povodec in ga napeljite okrog trupa enega od psov tik pred zadnjimi nogami tako, da naredite zanko – karabin; na primer potegnete skozi ročaj povodca. Psa sta med pretepom skoraj vedno sprijeta drug z drugim, zato bosta oba sledila, ko boste vpetega psa počasi vlekli proti ograji ali kakšni drugi stvari, na katero boste psa pripeli s pomočjo povodca. Ko je prvi pes varno pripet, greste okrog do drugega psa in ga primete za zadnje tace, kot bi vozili samokolnico. Ne pozabite se premikati krožno in nazaj takoj, ko se psa ločita. Psa nato vodite do mesta, kamor ga lahko zaprete, s čimer preprečite ponovni spopad ali napad. Nato se vrnete po drugega psa in ga, tako kot prvega, zaprete v ograjen prostor.
Kljub temu da sedaj poznamo teorijo, sebi in vam želim, da nam ne bi bilo nikoli treba v praksi preizkusiti metod za ločevanje pasjega pretepa!
[/members_only]
Nina Bartol
Vir: leerburg.com
Objavljeno v enaintrideseti številki revije Kužek
