Lastniki psov, ki s svojimi kosmatinci bivajo v urbanih okoljih se dnevno srečujejo z bistveno višjimi in bolj kompleksnimi standardi glede zahtevanega vedenja psov, kot njihovi kolegi, ki živijo v primestnem okolju, na vasi.
Zlasti v velikih mestih in v strnjenih naseljih je za uspešno sobivanje ljudi in živali potrebno spoštovati napisana in tudi številna nenapisana pravila primernega vedenja, ki obsegajo tako vedenje psov, kot tudi vedenje njihovih lastnikov.
Dnevni sprehodi s psom po mestnih ulicah terjajo od lastnika živali vzgojo in urjenje psa k poslušnosti, ki je predpogoj za upoštevanje osnov pasjega bontona in seveda s strani lastnika hkrati spoštovanje veljavne zakonodaje, ki vključuje obveznosti, kot so: vodenje psa na povodcu, pobiranje pasjih iztrebkov ter odlaganje le-teh v posebne zabojnike za iztrebke, skrb za zdravje živali (redna obvezna cepljenja) in za varnost v prometu, izogibanje kolesarskim stezam, cvetličnim nasadom in površinam, ki so namenjene izključno za igro otrok ali označene z oznako prepovedane za pse, torej dosledno spoštovanje in izvajanje vseh potrebnih ukrepov za zagotavljanje splošne varnosti drugih ljudi, otrok in živali.
Osnove pasjega bontona
Od mestnega psa, ki bo živel in se gibal v urbanem okolju, se pričakuje, da bo poznal osnove lepega vedenja in obvladal osnove poslušnosti. Slednje pa je odvisno predvsem od lastnika in zgodnje socializacije psa, ki je ključnega pomena za prijetno in brezskrbno sobivanje z drugimi psi, mačkami, majhnimi otroci in z neznanci.
Vsak pes bi za uspešno sobivanje v urbanem okolju moral poznati in se brez izjeme vselej odzivati vsaj na štiri najbolj osnovne ukaze:
- sedi in čakaj,
- poleg,
- pusti in
- pridi sem (odpoklic).
Vsak lastnik se mora zavedati, da se tudi njegov kosmatinec lahko znajde v nepredvideni situaciji: se nepričakovano izmuzne s povodca, se prestraši in zbeži, se izgubi. Za takšne primere je seveda optimalno, da se pes hitro in zanesljivo odziva in dobro pozna svoje ime, da je čim bolje označen (ovratnica z obeskom z navedbo imena psa ter telefonsko številko lastnika), da obvlada odpoklic, da je dobro socializiran in neagresiven do drugih ljudi ali živali.
Pes kot človekov družabnik mora biti tudi dober sosed
Žal čisto vsi ljudje pač niso tudi veliki ljubitelji živali, zato je potrebno tudi to spoštovati, če želimo mirno, korektno in spoštljivo sobivanje v skupni soseščini. Pes mora biti zato brez izjem pod stalnim, budnim nadzorom svojega lastnika. Spoštovati in izpolnjevati mora znati osnovne zahteve, ki veljajo v stanovanjskih skupnostih.
Predstavljajte si, da se s svojim psom vsakodnevno vozite z dvigalom iz dvanajstega nadstropja vaše stolpnice , vaš kosmatinec pa ob slehernem postanku in vstopu soseda v dvigalo zelo glasno oblaja ali ga celo veselo naskoči.…Najverjetneje bi posamezniki lahko sprejeli to vedenje z razumevanjem, vendar pa večina nad tem ne bi bila posebno navdušena. Samo en nezadovoljen sosed pa je povsem dovolj, da se kaj hitro lahko znajdete tudi v sodnem postopku. Nesprejemljivo.
Prav tako ne bi bilo prijetno, če bi vaš kuža nadvse navdušeno tekal za vsakim kolesarjem ali motoristom, ki se pelje mimo po vaši ulici ter ga poskušal navdušiti s svojim glasnim laježem ali, še slabše, z renčanjem. Tudi slednje bi se lahko končalo s prijavo neprimernega, napadalnega vedenja psa pristojnim službam. In najmanj zagovarjali bi se!
Nevarnosti sprehodov brez povodca
Tudi če je pes poslušen in obvlada osnovne ukaze, je lahko tudi nepremišljeni, neodgovorni in neprevidni lastnik problem, zaradi katerega lahko pride do resne nesreče. Kadar sprehajate svojega psa brez vrvice, nikoli ne klepetajte s prijateljem, ne govorite po telefonu in ne berite časopisa. Opazujte psa in pozorno sledite njegovim dejavnostim. Tudi takrat, kadar se sproščeno igra z drugimi psi izven ograjenega pasjega parka. Samo za trenutek lahko odmaknete pogled med svojim burnim telefonskim pogovorom, vaš pes pa se morda naveliča igre, steče proti vam in že se lahko znajde pod nevarnimi kolesi motorista ali celo avtomobila. Nesreča žal nikoli ne počiva, previdnost pa je izključno vaša odgovornost, ki je nikoli ne morete in ne smete preložiti na svojega pasjega prijatelja.
Kraje psov žal niso redkost
Nikoli ne vodite psa s seboj po nakupih z namenom, da bi ga privezali pred trgovino in zahtevali, naj tam na vas čaka in čaka in čaka… Da bi psa pustili pred trgovino neprivezanega pa je nesprejemljivo in še toliko slabše.
Med vašim nakupovanjem je vaš pes sam in brez nadzora, prepuščen je nevarnostim neslutenih razsežnosti: napadom drugih psov, poškodbam s strani otrok, koles ali vozil, namernim ali nenamernim zastrupitvam in nenazadnje tudi najbolj podlemu dejanju – kraji psa.
Pasji lovski nagon
Določene pasme psov imajo še posebno močno izražen naravni lovski nagon, ki jim kljub poslušnosti in dobri socializaciji lahko vendarle hitro uide izpod nadzora. Takšnih psov nikakor ni primerno spuščati z vrvice na nezaščitenih območjih, kjer bi lahko bila njihova želja po plenu močnejša od njihovega znanja lepega vedenja in volje za poslušnost gospodarju. Nagon je nagon in temu se žival ne more zmeraj povsem zanesljivo upreti. Lastnik je tisti, ki mora spoštovati specifične lastnosti svojega psa in njegove narave!
Čas, ki ga namenite za sprehod, druženje in igro s svojim psom, je čas, ki dnevno pripada zgolj vašemu psu. Spoštujte to dejstvo in takrat pustite vse druge obveznosti in preprosto uživajte trenutke skupaj s svojim najboljšim prijateljem.
Ko se vrneta domov, pa bo on počival, vi pa lahko opravite vse telefonske klice, v miru pokramljajte s sosedi in domačimi ter preberete dnevno časopisje.
Tudi vaš pes se ne sili z vami vsevprek, v pisarno, v savno, na teniško igrišče ali na masažo, ampak vam prav tako dovoli čas, ki pripada izključno vam.
Maja Kalaš
Viri: www.aspca.org
muttstuff.blogspot.com
guelph.ca
www.patheos.com
