V življenju s psom se skrbniki žal srečamo tudi z različnimi, manj in bolj resnimi poškodbami. Med tiste, ki bi jih, vsaj do prihoda k veterinarju, morali znati oskrbeti sami, sodijo predvsem različne vrste ran. Rane se, tako kot pri ljudeh, tudi pri psih delijo v dve osnovni kategoriji: površinske in globoke. Cilj zdravljenja ran so v prvi vrsti zaustavitev krvavitve in preprečevanje okužbe ter ustrezna oskrba oziroma priprava rane za celjenje.
Plitve ali površinske rane predstavljajo predvsem poškodbe kože ter vključujejo odrgnine, praske, pike žuželk in podobno, medtem ko globoke pomenijo tudi dodatne poškodbe podkožnih tkiv, mišic in drugih večplastnih podkožnih struktur. Globoke rane so po navadi posledica prometnih nesreč, globljih ureznin, enostavnih ali kompleksnih raztrganin, ugrizov psov, vbodov in podobnih težjih poškodb. Pri globokih ranah pride tudi do močnejših krvavitev, kar posledično predstavlja dodatno nevarnost za psa in potrebo po takojšnjem ukrepanju.
[members_only]
Vsako rano, tudi površinsko, moramo čim prej ustrezno oskrbeti, da preprečimo morebitne dodatne okužbe, vnetja in ognojke. Poškodbe kože, torej površinske rane, lahko psu oskrbite sami doma, za vse resnejše poškodbe pa morate čim prej poiskati strokovno veterinarsko pomoč.
Kako pravilno oskrbeti površinsko rano:
- Oskrba površinske rane, praske ali odrgnine se začne s temeljitim umivanjem rok z vodo in milom.
- Rano najprej izperite s hladno tekočo vodo oziroma ustekleničeno ali pa jo očistite z bombažno blazinico z uporabo antiseptičnega ali antibakterijskega tekočega mila.
- Tako očiščeno rano sperite še s fiziološko raztopino, nato pa lahko v tankem sloju nanesete tudi antibakterijsko mazilo za rane.
- Očiščeno in oskrbljeno rano pokrijte s sterilno gazo (ki jo prej namočite v fiziološko raztopino, da se ne prilepi na rano) ter ovijte s povojem za prvo pomoč. Pri tem pazite, da povoja ne povežete pretesno in s tem ne povzročite motnje pretoka krvi.
- Opazujte poškodovano mesto (okončino). Če opazite otekanje, takoj odstranite povoj in preverite stanje rane. Mesto okoli rane na otip ne sme biti hladno ali močno boleče, pri poškodbah okončin pa bodite pozorni tudi na premikanje prstov.
- Povoj lahko znova namestite šele, ko se oteklina zmanjša ali uplahne. Kadar ste v dvomih, se posvetujte z izbranim veterinarjem.
Kadar je rana starejša od šest ur, v praksi velja, da je skoraj zagotovo kontaminirana z bakterijami iz okolja, zato ni priporočljivo, da jo oskrbite doma, temveč za kakovostno in strokovno oskrbo takšne rane obiščete veterinarja. Oskrba stare rane doma bi namreč lahko predstavljala resno nevarnost za nadaljnji razvoj okužbe, dodatne zaplete in brazgotinjenje tkiva.
Pri globokih, hujših ranah poskrbite izključno za zaustavitev krvavitve (z uporabo pritiska in veščin nudenja prve pomoči), nato pa takoj poiščite strokovno veterinarsko pomoč. Globoke rane pogosto zahtevajo tudi šivanje, dodatno uporabo antibiotikov in predvsem drugačno vrsto strokovne oskrbe, ki je psu žal sami ne morete zagotoviti doma.
[/members_only]Maja Kalaš
Objavljeno v devetnajsti številki revije Kužek
