Lajka je bila sovjetska psička, ki je 3. novembra 1957 postala prvo zemeljsko bitje, ki je poletelo v vesolje in obkrožilo Zemljo.
Preden so Lajko izbrali, da postane vesoljski pes in se zapiše v zgodovino, je bila potepuška psička, ki se je za svoje preživetje borila na moskovskih ulicah. Lajka naj bi bila mešanka med huskyem in terierjem, ob vzletu pa naj bi bila stara približno 3 leta ter tehtala malo več kot 4 kilograme. Za vzlet v vesolje sta ji “konkurenco” delala še dva ulična psa, ki sta se urila z njo – Albina in Muška. Sovjeti so pse za vesoljske odprave vedno pobirali z ulic, saj so bili ti psi navajeni ekstremnih razmer in so lažje prestali urjenje za vzlet v vesolje.
Med urjenjem za odpravo so pse za 20 dni zaprli v majhne kletke, da bi se navadili na majhno kabino v Sputniku. Zaradi zelo majhnega prostora so psi nehali odvajati blato in urin, postali so nemirni, delovanje njihovih notranjih organov pa se je upočasnilo.
Preden so Lajko poslali v vesolje jo je eden od znanstvenikov, dr. Vladimir Jezdovski, odpeljal s seboj domov, kjer se je lahko igrala z njegovimi otroci. Ker je vedel, da ima še zelo malo časa, je želel zanjo storiti nekaj lepega.
3. novembra 1957 so Lajko vkrcali v 508 kg težki, umetni, Zemljin satelit imenovan Sputnik 2 in jo iz vesoljskega izstrelišča takratne Sovjetske zveze, Bajkonur, skupaj s kupom merilnih naprav, izstrelili v vesolje.
Sputnik 2 je potoval s hitrostjo 29.000 kilometrov na uro in je Zemljo obkrožil v šestih dneh. Tekom celotnega potovanja so naprave v satelitu na Zemljo pošiljale podatke o Lajkinem dihanju, srčnem utripu, krvnem pritisku in količini zraka, ki ga je porabila.
Lajka je bila v Sputniku priklenjena tako, da se ni mogla prosto premikati po kabini. Lahko je stala, sedela ali ležala, ni pa se mogla obrniti. Na zadnjici je imela pritrjeno vrečko za izločke, na voljo pa je imela visokokalorično želatinasto hrano predvideno za sedem dni.
V 60-tih letih prejšnjega stoletja, ko je bila Lajka izstreljena v vesolje, je bilo potovanje v vesolje velika neznanka. Ker niso vedeli kako izstrelitev v vesolje vpliva na živa bitja in njihovo fiziologijo, ni nihče pričakoval, da bo Lajka polet preživela – prav nasprotno. Mnogi znanstveniki so bili trdno prepričani, da je preživetje na takšni misiji nemogoče. Prav zato so bili podatki, ki jih je Sputnik 2 zabeležil med Lajkinim poletom v vesolje, za znanstvenike izjemno dragoceni, saj so dokazali, da zemeljska bitja lahko preživimo izstrelitev v vesolje.
Lajka je poginila nekaj ur po izstrelitvi zaradi pregrevanja, ki naj bi ga povzročila okvara satelita. Pravi vzrok in čas njene smrti je bil objavljen šele leta 2002, pred tem je bilo kot uradni vzrok smrti navedeno pomanjkanje kisika na šesti dan odprave. Psička je bila po takratnih uradnih informacijah evtanazirana preden ji je popolnoma zmanjkalo kisika in naj bi umrla humano.
Resnica je, da Lajka ni imela možnosti za preživetje že, ko so jo vkrcali v satelit, saj tehnologije, ki bi satelit pripeljala nazaj na Zemljo še niso poznali. Sputnik 2 je z Lajko krožil okrog Zemlje vse do 14. aprila 1959, ko so se mu izpraznile baterije in je ob vstopu v zemeljsko ozračje eksplodiral.
11. aprila 2008 so ruski uradniki slavnostno otvorili spomenik v Lajkino čast. Manjši spomenik stoji ob vojaškem raziskovalnem inštitutu kjer so organizirali Lajkin polet v vesolje. Spomenik prikazuje psa, ki stoji na vrhu rakete. Lajka je upodobljena tudi na Spomeniku osvajalcem vesolja v Moskvi.
Nina Bartol
