Kako govoriti pasji jezik »zavetiščarjev«?

Psi v zavetišču pristanejo iz najrazličnejših razlogov. Kljub temu, da običajno sami niso prav nič krivi za to, pa se jih drži slabši sloves. Potencialni posvojitelji teh odličnih kužkov ne vzamejo k sebi, ker se bojijo, da jih ne bi mogli obvladati. Tem težavam pa se brez težav izognemo, če znamo »govoriti« pasji jezik. Psi iz zavetišč so namreč enako dobri (ali pa celo boljši) spremljevalci, le naučiti se moramo, kako jih razumeti.

Žal mnogi psi pristanejo v zavetišču, ker jih njihovi skrbniki ne razumejo in ne znajo prepoznati pasjih potreb. Posledično so ti psi lahko razvili določene težavne vedenjske vzorce, se ne znajo socializirano obnašati v družbi drugih živali in ljudi oz. so videti povsem razpuščeni ter brez nadzora. Vzrok težavnemu vedenju sta najpogosteje premalo gibanja in pomanjkanje vodstva, saj ljudje radi pozabljamo, da se ne družimo z drugim človekom, ampak s pripadnikom pasje živalske vrste, ki ne razmišlja in ne deluje enako kot mi. Ko psu skrbnik ne da tistega, kar potrebuje, se mu razblini idilična slika, ki si jo je narisal v glavi in lahko se začne ukvarjati z mislimi, da »ni dobil dobrega psa« oz. »da se ga mora znebiti«. Slaba novica za kužka pa je hkrati dobra novica za vse potencialne posvojitelje, saj psi ne živijo v preteklosti, temveč v danem trenutku. Tudi odraslega psa lahko zato vzgojimo po svoje in z njim začnemo znova. Problematičen pes pa lahko, s pravilnim pristopom, kmalu postane edinstven družabnik, ki ostane z nami za vsako ceno.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Maša Pirnat

Viri: petful.com, 
cesarsway.com, 
dogbreedinfo.com in
petfinder.com