Homeopatija je edinstven sistem zdravljenja, usmerjen v krepitev lastnih obrambnih sil organizma. Zelo učinkovita je pri vseh boleznih, predvsem pa pri poškodbah ter kroničnih in psihičnih težavah živali.
Kaj je homeopatija
Homeopatija je povsem naraven, preizkušen in varen in sistem zdravljenja, ki spodbuja imunski sistem organizma in mu pomaga, da se sam bori z nastalo motnjo oziroma boleznijo. Bolezenski znaki so opozorilo za neravnovesje v organizmu. Žival obravnavamo individualno in celostno, v smeri vzpostavljanja vitalnosti in energije v telesu. Ko se ravnovesje povrne, bolezenski znaki izginejo.
[members_only]
Kaj so homeopatska zdravila
Homeopatska zdravila so naravnega izvora, narejena večinoma iz rastlin, živali in mineralnih osnovi. Izdelujejo se po posebnem postopku večkratnega redčenja in sočasnega pretresanja raztopine, kar imenujemo potenciranje. Pri potenciranju raste energetska moč ali potenca zdravila na račun materialnega deleža.
Homeopatska zdravila so neškodljiva in brez stranskih učinkov, varna tudi za mladiče in breje živali. Karenca ni potrebna (kar je zlasti pomembno pri živalih, namenjenih za prehrano).
Bolj kot količina zdravila (število kapljic ali kroglic) je pomembna pogostost odmerjanja. Ko se simptomi izboljšajo, prenehamo z dajanjem, ob poslabšanju pa nadaljujemo. Če je bolezen burna in intenzivna, je potrebno homeopatsko zdravilo pogosteje odmerjati.
Kako deluje homeopatija
Pri homeopatskem zdravljenju je najpomembnejša izbira pravega zdravila, po principu podobnosti, ki je osnovni zakon homeopatije. Simptomi in reakcije nanje so pri vsakem pacientu drugačni. Skozi pogovor z lastnikom in z lastnim opazovanjem živali si pridobimo pomembne informacije, ki nas pripeljejo do pravega zdravila. Zdravljenje je individualno.
Kaj lahko zdravimo s homeopatijo
Homeopatija zdravi praktično vse, torej različne akutne bolezni, poškodbe, alergije in kronične bolezni. Pogosto se s pomočjo homeopatije lajšajo bolečine ali se omili potek neozdravljivih bolezni (na primer pri tumorjih). Zdravimo lahko tudi različne psihične težave, najpogosteje različne strahove.
Vse vrste živali, še posebno pa psi, zelo dobro odreagirajo na zdravljenje s homeopatskimi zdravili.
Ključno je najti pravo zdravilo in obenem zagotoviti tudi druge pogoje, kot so pravilna prehrana, osnovne življenjske potrebe in odpraviti škodljive vzroke.
Izobraževanje veterinarjev homeopatov
V Sloveniji že od leta 2007 deluje Slovensko veterinarsko homeopatsko društvo, v katerem se izobražujejo veterinarji. Po osnovnem štiriletnem izobraževalnem programu po smernicah Mednarodne organizacije za veterinarsko homeopatijo (IAVH), in ko kandidat zbere 200 ur teoretičnega in 150 ur praktičnega dela, lahko pristopi k mednarodnemu izpitu. V Sloveniji je trenutno 16 veterinarjev homeopatov z opravljenim izpitom.
Akutno in kronično zdravljenje
V homeopatiji zdravimo akutne in kronične bolezni. Zdravljenje akutnih bolezni, kot so razne poškodbe, vnetja in infekcije, ter pomoč pri porodu in operacijah, je lažje in enostavnejše kot zdravljenje kroničnih bolezni. Nekaj lažjih akutnih bolezni pri živalih lahko lastniki zdravijo tudi sami, s pomočjo domače homeopatske lekarne. Arnika, na primer, je prvo zdravilo za vse sveže poškodbe. Pospešuje celjenje ran in preprečuje okužbo. Čim hitreje po poškodbi jo žival dobi, tem hitreje in bolje deluje. Zmanjša bolečine in prepreči nastanek hematoma.
Akutne bolezni, ki se ponavljajo, pa imajo lahko tudi globlje vzroke, ki ležijo v konstituciji in so lahko podedovani, ter predstavljajo kronično bolezen, katere zdravljenje je bolj zahtevno. Zdravljenje kronične bolezni zahteva konstitucijsko i /ali miazmatsko zdravljenje in to je profesionalno delo homeopatov.
Konstitucijsko zdravljenje kroničnih bolezni poteka po Heringovih načelih. Procesi zdravljenja napredujejo iz najglobljih – mentalnih in čustvenih – ravni organizma, skozi vitalne organe do zunanjih delov, kot so koža in okončine. Zdravljenje napreduje od zgornjih delov telesa proti spodnjim ter od vitalnih organov k tistim manj pomembnim, na primer od pljuč proti nosu ali od srca proti koži. Stari simptomi, ki so bili potlačeni ali nezadostno pozdravljeni, se lahko v procesu pravilnega homeopatskega zdravljenja ponovijo, v nasprotnem vrstnem redu kot so se pojavili, vendar minejo hitreje in niso tako izraziti kot pri izvirni bolezni.
Navodila za uporabo in shranjevanje homeopatskih zdravil
Homeopatske kroglice ali kapljice se dajejo psom vsaj 20 minut pred ali po obroku neposredno v gobček. Pomembno je, da ustna sluznica vsrka zdravilo, zato ni potrebno, da pes zdravilo pogoltne. Le v primeru, da pes odklanja jemanje zdravil, se lahko zdravila dajejo tudi v vodo za pitje ali hrano.
Zdravila se shranjujejo v temnem prostoru, pri sobni temperaturi, občutljiva pa so na vire elektromagnetnega sevanja (kot so mobilni telefoni, televizija, mikrovalovke) in močne vonjave (na primer eteričnih olj ali mazil). Zdravila se zato zunaj dosega in ne preblizu izvora elektromagnetnega sevanja.
[/members_only]Primer triletne psice bernske planšarke Neli
Pri psički Neli se je vsak stres ali napačna prehrana pokazala v prebavnih težavah. Psica je bila tudi zelo občutljiva in navezana na lastnico. Ni prenesla povzdignjenega glasu, kaj šele, da bi bila sama doma ali brez lastnice. Vsako druženje s psi, tuje okolje ali vsak najmanjši stres je povzročil ponavljajoče se driske, tudi tako močne, da je iz nje tekla kri. Ob vsaki driski jo je močno napenjalo, pa tudi bruhala je. Po injekciji antibiotika je dobila zelo močno alergijsko reakcijo. Ušesa so ji močno otekla, tako da so stala kar pokonci, po trebuhu in glavi pa je dobila rdeč izpuščaj.
Psica je dobivala Nux vomico M vsakih 6 tednov, več mesecev zapored.
Analiza simptomov:
- občutljivost na najmanjši hrup
- strah pred temo
- strah pred nevihto
- strah pred samoto
- strah pred množicami ljudi
- podaljšano spanje
- maščoba in mleko poslabšanje
- vnetje debelega črevesja
- napenjanje med drisko
- kri in sluz na blatu
Pri psici Neli je homeopatija rešila težave s prebavo. Psica je tudi bolj sproščena v tujem okolju, lahko je bila tudi sama doma. Ob srečanju s tujim psom ali kadar je vesel, se ne polula več. Ne prestraši je več vsak neznani zvok v gozdu. V skupini večjega števila psov in ljudi je kar naenkrat postalo zabavno. Neli je postala bolj prijetna spremljevalka.
Maja Maria Holeček, dr. vet. med.
Objavljeno v dvaindvajseti številki revije Kužek
