Številni skrbniki psov pripisujejo vzrok za hiperaktivnost svojega psa hrani, ki jo pes uživa. V zadnjih letih se je tako razširilo prepričanje, da visokobeljakovinska hrana prispeva k hiperaktivnosti pri psih. V tem članku bi radi pojasnili dejstva, povezana s tem prepričanjem.
Najprej moramo razumeti, da je prava hiperaktivnost (imenovana tudi hiperkinetična motnja) pri psih razmeroma redka. Psi, ki trpijo za to motnjo, največkrat izkusijo obdobja nekontroliranega, divjega vedenja, ki preneha šele, ko je pes preutrujen, da bi nadaljeval. Razločitev med hiperaktivnim psom in tistim, ki je le nemiren, je včasih zelo težka. Hiperaktivnost ima pri psih številne potencialne vzroke (vključno z genetskimi predispozicijami), vendar pa za zdaj še ne obstajajo dokazi, ki bi potrdili povezavo med ravnmi beljakovin v prehrani psa in hiperaktivnostjo.
Obstaja več razlogov, zakaj skrbniki hiperaktivnih psov njihovo stanje pripišejo prehrani
Prvi takšen razlog je lahko zamenjava hrane. Nekateri lastniki ob menjavi hrane opazijo spremembo v vedenju psa. Prej miren pes kar naenkrat postane živahnejši, kar zamenjajo s hiperaktivnostjo. Vendar pa je treba razumeti, da so psi, prav tako kot ljudje, odvisni od kakovosti hrane, ki jo uživajo – slabša kakovost prehrane lahko vodi v letargijo. Zdrave vitalnosti in energičnosti ne smemo zamenjati s hiperaktivnostjo, le najti moramo način, kako zadostiti potrebam psa po dejavnosti, ki se lahko spremenijo tudi z zamenjavo hrane za bolj kakovostno in hranljivo prehrano.
Drugi razlog je netoleranca na hrano. Ta je pri psih razmeroma pogosta in pomeni nenormalni odziv na prehranski vir, ki ga ne smemo zamenjati z alergijo na hrano – slednje so pri psih razmeroma redke. Netoleranca na določene sestavine lahko pri psih povzroči hiperaktivno vedenje. Določeni konzervansi pri ljudeh dokazano povzročajo hiperaktivnost in učne težave, zato je mogoče, da pri psih pride do podobne reakcije. Priporoča se, da hrana, ki jo pes uživa, vsebuje le naravne sestavine brez umetnih barvil, ojačevalcev okusa in konzervansov.
Tretji razlog, zakaj so beljakovine po krivem obdolžene za hiperaktivnost psa, je njihova sposobnost, da služijo kot vir energije, kadar jih pes zaužije v prekomernih količinah. Vendar pa tudi slednje pride v poštev le, če pes ne zaužije nobenih drugih virov energije v zadostnih količinah (torej zaužije dnevno manj kalorij kot jih porabi). Kadar žival zaužije več kalorij, kot jih porabi, se odvečne beljakovine metabolizirajo v maščobo in shranijo v telesu. V nobenem izmed teh primerov torej uporaba beljakovin kot vira energije ne bi povzročila hiperaktivnosti, saj do porabe pride šele, ko so vsi primarni in sekundarni viri energije (to so ogljikovi hidrati in maščobe) porabljeni. Poleg tega so psi sposobni odvečne beljakovine metabolizirati in izločiti v obliki sečnine skozi urin.
Pasja prehrana pa ima vendarle velik vpliv na njihovo vedenje. Izbor prehrane, odmerjanje in način hranjenja vplivajo na občutek sitosti ter ravni energije pri psih enako kot pri ljudeh. Ravni glukoze in serotonina v krvi vplivajo na njihovo razpoloženje in vedenje, v nekaterih primerih pa lahko tudi odziv na socialne in okoljske dejavnike zamenjamo s hiperaktivnostjo.
Ker ni dokazov, da bi beljakovine v prehrani psa kakorkoli vplivale na njegovo vedenje, ni razloga, da bi psu nudili prehrano z manj beljakovin. Beljakovine so ključnega pomena za zdravo rast in razvoj ter so gonilo za številne pomembne procese v telesu psa. Prehranske beljakovine se v pasjem telesu razgradijo v aminokisline, ki podpirajo strukturne in funkcijske zahteve telesa (vključno z rastjo mišic, obnovo tkiv in delovanjem imunskega sistema). Potrebe po beljakovinah pa se skozi življenjske faze psa spreminjajo (mladički imajo seveda večje potrebe po beljakovinah kot odrasli psi), zato je treba temu prilagoditi tudi prehrano.
Zapomnite si nekaj ključnih vodil za preprečevanje hiperaktivnosti in zagotavljanje ustrezne prehrane za psa:
• Prepričajte se, da dnevni vnos kalorij psa odgovarja njegovim potrebam glede na njegovo velikost, telesno težo in fizično aktivnost ter tako preprečite vnos odvečnih količin kalorij.
• Poiščite hrano, ki je prilagojena starosti vašega psa in njegovim specifičnim potrebam.
• Prepričajte se, da prehrana vsebuje kakovostne sestavine, ki so lahko prebavljive.
• Izogibajte se sestavinam, ki največkrat izzovejo alergije in prehransko netoleranco.
• Izogibajte se umetnim barvilom, ojačevalcem okusa in konzervansom.
• Zagotovite dovolj dnevne dejavnosti glede na potrebe posameznega psa.
• V primeru težav se posvetujte z veterinarjem in strokovnjakom za vedenjske težave.
Povzeto po Ness Bird, svetovalki za prehrano pri Arden Grange
Objavljeno v dvajseti številki revije Kužek
