Dehidracija je pojav primanjkovanja vode v telesu in lahko povzroči resne težave pri naših štirinožnih prijateljih. Voda sestavlja okoli 80 odstotkov pasjega telesa in je ključni element vseh življenjskih procesov. Tekočina se stalno porablja in izloča iz telesa, zato jo je potrebno nadomeščati. Ko je njena poraba večja in je vnos vode v telo zmanjšan, lahko pride do dehidracije. To je še posebej nevarno v vročih poletnih mesecih, ko se kužki hladijo s sopenjem, saj tako voda pospešeno izhlapeva iz njihovih vlažnih jezičkov. Nevarnost dehidracije se pojavi tudi ob prisotnosti driske ali bruhanja, saj tudi tako izgubljajo velike količine vode, ki je ne morejo dovolj hitro nadomestiti.
Psi, ki so bolj nagnjeni k dehidraciji so majhni psi, ki imajo relativno veliko telesno površino glede na volumen telesa. Psi, ki trpijo za boleznimi, katerih simptomi so driska, bruhanje, izguba apetita ali povečano uriniranje, so prav tako bolj izpostavljeni nevarnosti dehidracije. Tveganje je povečano tudi pri drugih boleznih, kot so rak, bolezni ledvic in okužb, posebej pa moramo paziti tudi na starejše pse in breje ali doječe psice.
Za zdrave pse največjo nevarnost predstavlja poletna vročina, ko temperature plezajo v višave, psi pa se pregrevajo in potrebujejo povečan vnos tekočin v telo, da se lahko učinkovito hladijo. Najbolj kritični so psi, ki nimajo dostopa do notranjih prostorov, ki živijo na verigi ali v pesjaku in nimajo stalnega dostopa do sveže, hladne vode. Čeprav na to ne pomislimo velikokrat, pa je tveganje za dehidracijo veliko tudi pozimi, ko zaradi temperatur, ki se spustijo pod ničlo, psu zmrzne voda v posodi in tako postane za njih nedosegljiva.
Kakšni so prvi znaki dehidracije pri psih?
[members_only]
Opazili bomo, da ima pes suha usta, je pasiven in letargičen, pojavi se izguba apetita. Pride lahko tudi do bruhanja ali driske, hitrejšega sopenja in pospešenega srčnega utripa. Stanje našega kužka lahko preverimo tako, da nalahno dvignemo kožo na vratu in jo hitro spustimo – če se koža takoj vrne v prvotni položaj, je stanje stabilno in ni razloga za preplah, če pa koža izgubi svojo elastičnost in ostane nekaj trenutkov na mestu, je to znak za skrb in ukrepanje.
Če pri psu opazimo znake dehidracije, ga je potrebno peljati na pregled k veterinarju, ki bo psu zagotovil intravenozno tekočino, ki bo stanje hitro popravila, ter izvedel dodatne teste, ki bodo pokazali vzrok dehidracije oziroma če je poleg pomanjkanja tekočin prisotna še kakšna bolezen, ki bi dehidracijo pospeševala.
Preprečevanje dehidracije je izjemno pomembno. Še posebej poleti in v najbolj mrzlih zimskih dneh moramo vnos vode pri svojem psu zelo natančno spremljati. Pes mora imeti 24 ur na dan zagotovljen dostop do pitne vode. Za vodo je najboljše kupiti veliko posodo, ki bo držala kar največji volumen vode in bo dovolj stabilna, da je pes ne bo mogel po nesreči prevrniti in politi vode. Pomembna je tudi čistoča posode. Da se v njej ne začnejo množiti bakterije, posodo vsak dan temeljito umijemo in speremo, lahko jo damo tudi v pomivalni stroj. Vodo je potrebno pogosto menjati, da zagotovimo svežino. Tudi, ko se s psom odpravljamo na izlet, potovanje ali samo na daljši sprehod, je nujno s seboj vzeti plastenko vode za psa in potovalno posodico, iz katere lahko kuža pije. V trgovinah za male živali dobimo praktične zložljive posodice za na pot vseh barv, materialov in oblik, ki jih damo v nahrbtnik, v avto ali celo v žep. Tako bo imel pes vedno na voljo svežo vodo.
Sicer to ni priporočljivo v nobenem letnem času, vendar pa je poleti še posebej nevarno psa za dalj časa zapirati v pesjak ali na verigo, saj lahko v naši odsotnosti polije posodo z vodo ali pa se zaplete na verigi in tako nima dostopa do vode, dokler tega ne opazimo, ko je lahko že prepozno.
Na srečo pa je dehidracija reverzibilen proces, ki na psu ne pusti dolgoročnih posledic, če se hitro opazi in zdravi. Seveda pa je najboljši ukrep preventiva – pes mora imeti vedno na voljo zadostno količino pitne vode. Naši štirinožni prijatelji že tako težko prenašajo poletno vročino, saj nimajo enakih mehanizmov hlajenja kot mi, zato nujno potrebujejo senčen in hladen prostor, v katerega se lahko po želji umaknejo, ter posodo sveže, hladne vode, ki jim bo vedno na voljo.
[/members_only]
Andreja Fegeš
Vira: pets.webmd.com
petwave.com
Objavljeno v štiriindvajseti številki revije Kužek
