Če bi vprašali Colina Campbella, avtorja knjige Free days with George (Svobodni dnevi z Georgem), vam lahko. Colinov ded je za čudovite dneve, ki jih je preživel z družino uporabljal simpatičen izraz free days oziroma svobodni dnevi in prav ta izraz je postal del naslova Colinove knjige. Vendar knjiga ne govori o Colinovem dedu, Nicku, temveč o njegovem psu, Georgu.
Preden je George, 63 kg težki novofunlandec, leta 2009 vstopil v Colinovo življenje, je imel Colin le malo svobodnih dni. Brez pojasnila ga je zapustila žena ter ga pustila popolnoma skrušenega. Ko se po dolgem času še vedno ni uspel pobrati, mu je prijatelj predlagal posvojitev psa. Colin najprej ni bil prepričan ali je to prava odločitev, nato pa je začel spremljati spletne strani zavetišč. Na eni od njih je zagledal Georga. Sredi snežne nevihte se je usedel v avto in se odpeljal spoznati velikega psa, ki je pritegnil njegovo pozornost. Od začasnih skrbnikov je izvedel, da se George, zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, boji ljudi. Tako kot mnogi zavetiški kužki, je bil tudi George, žrtev stereotipnega prepričanja, da so brezdomčki “pokvarjena roba”. Zaradi svoje velikosti in strahu pred ljudmi pa je imel še toliko manj možnosti, da bi prepričal potencialne posvojitelje.
Colin se je kljub vsemu odločil, da Georgu odpre vrata svojega doma in mu ponudi priložnost, da vidi drugačno, lepšo plat pasjega življenja. Vpisal ga je v pasje šole in se posvetoval z mnogimi strokovnjaki, da bi mu pomagal premagati strah pred ljudmi.
Le nekaj mesecev po tem, ko je Colin posvojil Georga, so ga službeno premestili iz Toronta v Los Angeles. Najprej ga je skrbelo kako bo selitev vplivala na Georga, vendar se je izkazalo, da je bila selitev za njun odnos izjemno koristna. George je v Los Angelesu namreč prvič videl morje in po prvem plavanju v širnem oceanu, se je iz vode vrnil popolnoma prerojen.
V Los Angelesu sta Colin in George živela le nekaj ulic od morja in morsko okolje je prebudilo nekaj v Georgovem DNK-ju – nenazadnje so novofunlandce vzrejali za reševalce iz vode. Ko sta prvič skupaj plavala v morju je George začutil potrebo po tem, da iz valov “reši” deskarja na vodi. Colin je zato Georga najprej naučil, da mu deskarjev ni treba reševati, nato pa se je odločil, da se tudi sam nauči deskati. Z Georgom sta zato ogromno časa preživela na plaži in v vodi. Na Colinovo presenečenje, pa George ni bil zadovoljen s čakanjem na plaži, ko je njegov skrbnik užival v jezdenju valov, temveč je želel z njim plavati in deskati. Colin ni Georga nikoli učil deskati, vendar si je pes enostavno želel deskati s svojim skrbnikom in je pri tem vztrajal. Skupno jezdenje valov je Colina in Georga še dodatno povezalo in George je postajal vedno bolj samozavesten, s tem pa tudi bolj ljubeč in zaupljiv.
Ko je Colin posvojil Georga, je bil prepričan, da mu je naredil uslugo. Vendar je čez čas George postajal vedno bolj zadovoljen in sproščen, Colin pa je še vedno trpel zaradi ločitve. In prav George je bil tisti, ki je svojemu skrbniku pomagal premagovati depresijo v najtemnejših trenutkih. Tako sta zamenjala vlogi in je George pomagal Colinu, kot je pred tem Colin pomagal Georgu, ko ga je posvojil in mu ponudil ljubeč dom.
Po več tednih deskanja na kalifornijskih valovih, so ju opazili drugi deskarji in predlagali Colinu, da Georgea prijavi na deskarsko tekmovanje psov. Colin je Georga res prijavil, vendar ni pričakoval, da je tekmovanje tako veliko. Prijavljenih je bilo na stotine psov, vendar je George, v svoji kategoriji velikih psov, kljub veliki konkurenci zasedel zavidljivo tretje mesto. Colin ta dan še vedno uvršča med enega svojih najljubših svobodnih dni z Georgem.
Colin in George sedaj ponovno živita v Kanadi, vendar deskanja na vodi nista opustila. Še vedno se skupaj odpravita na deskarske počitnice in Colin je prepričan, da je George eden redkih psov, ki je deskal tako na valovih Atlantika kot Pacifika. Čaka pa ju tudi knjižna turneja na kateri bosta skupaj promovirala knjigo Free days with George (Svobodni dnevi z Georgem).
Nina Bartol
