Odgovorni lastniki psov seveda zelo neradi priznamo, vendar se na vsake toliko časa pojavi dan, ko je zunaj hud naliv, visok sneg ali pa neznosen mraz; ko naš kuža iz zdravstvenih ali drugih razlogov ne sme iz hiše ali pa se nam preprosto ne ljubi še na tisti zadnji, večerni sprehod. Kakršen koli naj bo že razlog za to našo malo nedoslednost, pa naš kuža še vseeno zahteva svojo dnevno telovadbo – tako fizično kot miselno. Čeprav seveda nič ne more nadomestiti sprehoda, ki ga pes instinktivno potrebuje in mu je dnevna hoja čez drn in strn s svojim krdelom v genih zapisana že iz časa njegovih prednikov volkov, pa lahko psa utrudimo tudi v stanovanju.
[members_only]
Psa, ki zahteva gibanje, lahko v stanovanju utrudimo z metanjem žogice. Prepričati se moramo, da žogo mečemo v prostoru, kjer je najmanj možnosti, da bomo razbili dragoceno vazo, steklena vrata ali kakšne druge krhke predmete. Izbrati si moramo tudi prostor, kjer psu na tleh ne drsi, saj se lahko ob zdrsu hitro poškoduje. Idealni so prostori, ki imajo tla v celoti pokrita s preprogami, najbolj nevarni pa so gladke ploščice in parket. Na primerni površini se lahko igramo tudi igro vlečenja, pri kateri uporabimo močno »cufo«, ki jo pes vleče z ene strani, vodnik pa z druge. Ideja, da mora lastnik v taki igri vedno zmagati, je že nekoliko zastarela, nesigurnim in preplašenim psom zmaga pomeni grajenje samozavesti in jim le koristi.
Če imamo v hiši ali bloku stopnice, kjer ne pričakujemo večjega števila ljudi, lahko psa dodobra utrudimo tudi s hojo ali tekom po stopnicah gor in dol. Tudi ta dejavnost mora potekati nadzorovano in je primerna le za pse z zdravimi sklepi in dobro koordinacijo. Takšna aktivnost ima prednosti tudi za vodnika, saj se s hojo po stopnicah stopi marsikateri neželeni kilogram.
Če v stanovanju nimamo primernih pogojev za fizično aktivnost ali pa je pes zaradi zdravstvenih razlogov na mirovanju, pa lahko pasje možgančke utrudimo tudi na druge načine, ki ne vsebujejo pretirane eksplozivnosti. V zadnjem času so v pasjih šolah zelo priljubljeni tečaji dela z nosom, saj se pri vohanju uporablja velik del pasjih možganov, ki jih drugače kot vodniki precej zanemarimo. Četudi se takega tečaja ne moremo udeležiti, lahko psu podobno izkušnjo pripravimo kar sami. Kužku pokažemo priljubljeno igračko, dišeč kos sira ali pa kakšen drug priboljšek, kar nato skrijemo v prostoru, medtem ko pes čaka v boksu ali v drugi sobi. Začetna skrivališča naj bodo nekoliko lažja za odkritje, ko pa kuža razume našo igro, pa lahko priboljške skrivamo na čedalje težje dostopnih lokacijah. Pes bo tako še vedno nekoliko aktiven, saj bo iskal po prostoru, delali pa bodo predvsem njegovi možgančki in nos, tako da bo po koncu igre kuža vseeno nekoliko bolj potešen.
Zelo dobri dejavnosti za tiste dni, ko je poleti zunaj res prevroče za našega kužka ali pa pozimi premraz, sta učenje in ponavljanje trikcev in osnovne poslušnosti. Če s psom delamo po principu kliker treninga, ga lahko poleg osnovnih ukazov naučimo neskončno vrsto različnih uporabnih in tudi manj uporabnih, vendar še vseeno zabavnih trikcev, kot so na primer slalom med nogami, dvigovanje posameznih nog, plazenje po tleh, vijuganje okoli predmeta ali pa kateri koli trik, ki se ga je ob pravilni uporabi klikerja naš pes sposoben naučiti – možnosti je nešteto. S ponavljanjem osnovnih ukazov, kot so odpoklic, hoja poleg in čakanje na mestu, pa utrjujemo znanje, ki nam v vsakdanjem življenju še kako pride prav, hkrati pa se krepi tudi naša vez s psom.
Za kužke, ki se ne smejo gibati, vseeno pa jih želimo nekoliko animirati, pa obstajajo še številne miselne igre in igrače, ki kužke zamotijo mentalno ali pa z žvečenjem zaposlijo njihove gobčke. V mnogih trgovinah za male živali lahko najdemo različne igrače, ki spodbujajo samostojno razmišljanje in reševanje problemov. Seveda pa lahko take igre sestavimo tudi sami, saj so na svetovnem spletu navodila za številne miselne igre za našega kosmatinca oddaljena le nekaj klikov z miško. Uporabne so tudi igrače tipa kong, v katere natlačimo brikete ali pa vanje vdenemo pašteto, topljeni sir ali pasjo konzervo, jo zamrznemo in nato ponudimo psu, ki se bo dolgo časa trudil priti do zamrznjene slaščice v notranjosti igrače.
Kužka najbolj preprosto in učinkovito zaposlimo z različnimi žvečljivimi priboljški, kot so bikovke, sušena koža ali jelenovo rogovje. To so naravne poslastice, ki so psom izredno zanimive in ga bodo zaposlile za dalj časa, hkrati pa si bo kuža z vnetim žvečenjem čistil zobe.
Vsi imamo take dneve, ko se kar zmrazimo ob pogledu skozi okno in se niti nam niti našemu kužku ne ljubi na sprehod ali pa mora pes zaradi poškodbe striktno mirovati, in tako kakšen sprehod kar preskočimo. Kljub temu pa moramo na vsak način psa fizično in mentalno utruditi, da bo vesel in zadovoljen. Poslužimo se lahko notranjih iger z žogo ali »cufo«, skrivanja poslastic po prostoru, vadbe trikcev in poslušnosti, miselnih igrač ali preproste žvečilke, ki bo zaposlila žvekalne mišice našega psa. Vendar pa moramo vedeti, da nobena notranja aktivnost ne more nadomestiti hoje, teka in raziskovanja v naravi z našim štirinožnim prijateljem.
[/members_only]Andreja Fegeš
Objavljeno v šestindvajseti številki revije Kužek
