V življenju s psom se skrbniki žal srečamo tudi z različnimi, manj in bolj resnimi poškodbami. Med tiste, ki bi jih, vsaj do prihoda k veterinarju, morali znati oskrbeti sami, sodijo predvsem različne vrste ran. Rane se, tako kot pri ljudeh, tudi pri psih delijo v dve osnovni kategoriji: površinske in globoke. Cilj zdravljenja ran so v prvi vrsti zaustavitev krvavitve in preprečevanje okužbe ter ustrezna oskrba oziroma priprava rane za celjenje.
Plitve ali površinske rane predstavljajo predvsem poškodbe kože ter vključujejo odrgnine, praske, pike žuželk in podobno, medtem ko globoke pomenijo tudi dodatne poškodbe podkožnih tkiv, mišic in drugih večplastnih podkožnih struktur. Globoke rane so po navadi posledica prometnih nesreč, globljih ureznin, enostavnih ali kompleksnih raztrganin, ugrizov psov, vbodov in podobnih težjih poškodb. Pri globokih ranah pride tudi do močnejših krvavitev, kar posledično predstavlja dodatno nevarnost za psa in potrebo po takojšnjem ukrepanju.
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Maja Kalaš
Objavljeno v devetnajsti številki revije Kužek
