Ko je bil Gilbert Grape pripeljan v zavetišče, so bili uslužbenci šokirani, saj tako velikega tumorja pri psu še niso videli. Gigantski tumor, težak kar 5,4 kg, ki ga je kot svojo smrtno obsodbo na prsih nosil pes pasme Weimaranec, poraja vprašanje, kako je sploh lahko zdržal tako dolgo.
Pogled na bolnega psa je bil resnično žalosten, nerazumljivo pa je bilo predvsem dejstvo, da je nekdo lahko psa zanemarjal tako dolgo, da je tvorba lahko rasla in je bolezen lahko dosegla takšne razsežnosti. Uslužbenci zavetišča so z ubogim psom sočustvovali, ob tem pa niso niti za trenutek opustili svojega večnega upanja, da bi se, tako kot za številne druge pse v zavetišču, tudi zanj vendarle lahko našla še ena priložnost.
Psa so nemudoma sprejeli na urgenco, ki jo financira neprofitna organizacija. Protibolečinska terapija in antibiotiki so bili zagotovljeni, nato pa so psičku zagotovili tudi infuzijo ter opravili nekatere nujne teste in ultrazvočno diagnostiko.
Diagnoza: Tumor v velikosti 590×563, težak 5,4 kg.
Politika zavetišča zahteva varnostno preverjanje v trajanju 72 ur za vsakega psa, v kolikor bi se njegov lastnik javil zavetišču. V izjemnih primerih, kot je bil primer Weimeranca, pa ima občina program, po katerem dopusti zdravstveno oskrbo hudo bolnih živali tudi pred potekom varnostnega preverjanja.
Po posvetu s štirimi visoko kvalificiranimi veterinarskimi kirurgi je bilo odločeno, da se bo opravila zelo tvegana in zahtevna operacija, ki bo stala približno 7000 ameriških dolarjev. Čeprav je bilo jasno, da tumor ni maligen (saj bi v tem primeru psa najverjetneje že stal življenja), pa je bila operacija izredno tvegana, saj tumor oskrbuje velika količina krvi, pomembno živčevje in mišice. Možnosti za preživetje so bile majhne.
Ljudje, ki se jih je usoda psička Gilberta Grapea dotaknila, so za njegovo operacijo prizadevno donirali sredstva in zbrali skoraj 12.000 ameriških dolarjev.
Čeprav ob pogledu na velikanski tumor stanje ni bilo videti nič kaj spodbudno, pa danes vse kaže na to, da je operacija dobro uspela. Po posegu je Gilbert Grape videti kot povsem običajen, vesel in zadovoljen pes, ki neizmerno uživa v počivanju v svoji novi posteljici, skupaj s kupom svojih novih pasjih igrač.
Nauk te resnično neverjetne zgodbe pa je, da nikoli ni prepozno in nikdar ne gre izgubiti upanja. 
Naj bo težava še tako velika, je brez dvoma lahko dovolj velika tudi nesebična ljubezen pravih ljudi, ki jim ni vseeno! Donatorji, oskrbniki in kirurgi so se optimistično spopadli z izzivom in dokazali, da lahko dobra volja, upanje in znanje stkano v sodelovanje uresničujejo sanje!
Ko bo kosmatinec dodobra okreval, pa bo na vrsti uresničitev naslednjega koraka do cilja uslužbencev zavetišča: pogumni kuža bo lahko konkurenčno nastopal tudi v vseh nadaljnjih akcijah za pridobitev novega ljubečega, odgovornega in skrbnega lastnika.
Maja Kalaš
Vir: thedogloversite.com
