Mnogi lastniki svojih nadobudnih pasjih kosmatincev ne verjame v dejstvo, da se lahko njihov kuža pozimi tudi podhladi. Vzrok za takšno razmišljanje je njihova dlaka, ki naj bi jih ščitila pred mrazom, a kljub le tej lahko pride do podhladitve. V ta namen predstavljamo, zakaj prihaja do podhladitev, kakšni so znaki in kako ukrepati ob tem.
Zakaj pse lahko zebe?
Divje živali, volkovi, zajci, lisice imajo dolgo, gosto zimsko dlako, ki jih ščiti pred mrazom in hladnim vetrom. Ker ima velika večina psov tudi gosto dlako, veliko lastnikov sklepa, da jih le ta popolnoma ščiti pred mrazom in hladnim vetrom. A temu v današnjem času ni tako, saj jih večina živi z lastniki v zaprtih toplih prostorih, zato tudi nimajo potrebe po debelejši dlaki. S časoma je zato postajala debela zimska dlaka vedno redkejša in se je prilagodila glede na življenjske razmere, v katerih kuža biva.
Nekateri psi so veliko bolj občutljivi na mraz, kar pa tudi pomeni, da so veliko bolj podvrženi k podhladitvi kot drugi. Na to v veliki večini vpliva pasma psa, za primer majhni kratkodlaki psi se lahko hitreje podhladijo kot dolgodlaki veliki psi. Prav tako na to vpliva življenjski prostor in okolje, v katerem živijo, zato tudi psi iz južnih toplejših delov močneje občutijo nizke temperature kot psi, ki živijo v hladnejših okoljih. Prav tako so veliko bolj občutljivi na mraz pasji mladički in starejši psi ter psi, ki imajo kakšno bolezen.
Znaki podhladitve
Do podhladitve pride, ko temperatura kužka pade pod 37,5 stopinj Celzija. Na mrazu začenja kuža izgubljati toploto še hitreje kot sicer in če jo le ta ne more nadomestiti pravočasno pride do podhladitve. Prvi znak, ki kaže na to, da vašega pasjega kosmatinca zebe, je pojav dviga dlak, ki skrbijo za ohranjanje plasti toplega zraka na površini kožuščka. Ob tem pa se na površini telesa tudi skrčijo žile in s tem telo poskrbi, da se toplota ohranja v notranjosti telesa kužka oziroma v njegovih notranjih organih, kot so jetra, prebavila in možgani.
Pri blagi podhladitvi se pojavi tresavica, pomanjkanje kondicije in energije ter neposlušnost. V primeru, da se podhladitev stopnjuje, pa se lahko pojavi še togost mišic, oteženo dihanje in nizek srčni utrip. Ob hudi podhladitvi pa lahko simptomi sprožijo celo padec v komo, kar lahko v najslabšem primeru vodi v smrt kužka.
Ukrepi v primeru podhladitve
V primeru, da opazite katerega koli od znakov podhladitve, je nujno potrebno kužku nuditi prvo pomoč. Ob tem ostanite mirni, nemudoma ga odpeljite v topel prostor ter ga ovijte v toplo odejo. V kolikor mu lahko, mu izmerite telesno temperaturo. Če je kuža moker, ga dobro obrišite in pod njegov trebušček položite ogreto blazino, saj boste s tem posledično hitreje dvignili njegovo telesno temperaturo. Prav tako psu ponudimo toplo vodo ali toplo jušno osnovo, ki ga bo ogrela in okrepčala. V primeru, da kužka lahko ogrejete sami, ga lahko k veterinarju odpeljete, ko se njegovo stanje stabilizira. V primeru hude podhladitve je pa urgenten obisk veterinarja takoj, saj je lahko v nasprotnem primeru ogroženo njegovo življenje.
Pomembno je, da se kot lastniki zavedamo nevarnosti mrzlega vremena in s tem potencialne možnosti za podhladitev kužka. V primeru, da do te res pride, pa je ključnega pomena ostati miren in mu čim hitreje nuditi prvo pomoč. V primeru hude podhladitve pa je nujen takojšen obisk veterinarja.
Vesna Kropf
Viri:
