Psi potrebujejo različna hranila za preživetje in normalno delovanje: aminokisline iz proteinov, maščobne kisline in ogljikove hidrate, vitamine, minerale ter vodo. Prehranske potrebe so odvisne tudi od velikosti psa, legla, življenjskega obdobja, stopnje aktivnosti ter še od mnogo drugih dejavnikov. Boljše razumevanje prehranskih potreb psa in kolikšna je ustrezna količina vam bosta olajšala izbiro primerne prehrane za vašega kosmatinca.
Proteini in aminokisline
Psi ne morejo preživeti brez proteinov. Ti vsebujejo deset posebnih aminokislin, ki jih psi ne morejo izdelati sami. Takim aminokislinam pravimo tudi esencialne aminokisline ter so gradniki pomembnih bioloških komponent in proteinov. Poleg tega sodelujejo pri procesu proizvajanja glukoze, ki psa oskrbuje z energijo. Študije so dokazale, da pes zazna, če v hrani manjka ena od desetih aminokislin, zato se takim obrokom izogibajo.
Psi so znani po selektivnem izbiranju hrane glede na količino vsebnosti proteinov. Ali je to samo zaradi okusa ali gre za kompleksni odziv na njihove specifične biološke potrebe po desetih aminokislinah, še ni znano.
Maščobe in maščobne kisline 
Maščobe, večinoma živalske in iz semen različnih rastlin, predstavljajo najbolj nakopičen vir energije v prehrani. To zagotavljajo esencialne maščobne kisline (take, ki jih telo ne more sintetizirati samo) in služijo kot prenašalci vitaminov, topnih v maščobi. Maščobne kisline imajo tudi pomembno vlogo v celični strukturi in pri celičnem delovanju. Poleg tega hrani dajejo okus.
Esencialne maščobne kisline so nujne za zdravje pasje kože in dlake. Mladički ob pomanjkanju maščobnih kislin razvijejo suho, raskavo kožo, ki je dovzetna za okužbe. Pomanjkanje omega 3 maščobnih kislin se povezuje s problemi vida in slabšimi učnimi sposobnostmi.
Priporočena dnevna količina proteinov in maščob
|
Mladički (5 do 15 kg) |
Odrasli psi (15 kg) |
Breja/dojenje (15 kg s 6 mladiči) |
|
| Pusti proteini |
56 g |
25 g |
69 g/158 g |
| Maščoba |
21 g |
14 g |
29 g/67 g |
Energijske potrebe
Psi potrebujejo določeno količino energije za vzdrževanje dnevnih aktivnosti. Rast, breja, dojenje in gibanje pa te energijske potrebe še povečujejo. Energija se pridobiva iz treh velikih prehranskih skupin: ogljikovih hidratov, proteinov in maščob.
Vsejede živali dobijo nekaj energije iz ogljikovih hidratov, kamor sodijo tudi sladkorji, škrob in vlaknine. Glavnino ogljikovih hidratov v komercialni pasji hrani predstavljajo žitarice, stročnice in drugi rastlinski viri.
[members_only]
Priporočene dnevne energijske potrebe
|
Dnevni kalorijski vnos
|
|||||
|
4 kg |
14 kg |
22 kg |
32 kg |
40 kg |
|
| Mladiček (4 do 15 kg) |
990 |
||||
| Neaktivni psi(psi, ki se malokrat gibljejo) |
295 |
675 |
990 |
1,270 |
1,540 |
| Odrasli aktivni psi (psi, ki se gibljejo na dnevni bazi) |
405 |
920 |
1,350 |
1,740 |
2,100 |
| Breja |
520 |
1,275 |
1,940 |
2,570 |
3,170 |
| Mladi odrasli aktivni psi |
435 |
990 |
1,450 |
1,875 |
2,265 |
| Starejši aktivni psi |
330 |
745 |
1,090 |
1,410 |
1,700 |
Minerali
12 mineralov je nujno potrebnih za zdravje psov. Kalcij in fosfor sta ključna za močne kosti in zobe. Magnezij, kalij in natrij so potrebni za prenos živčnih signalov, mišično krčenje in uravnavanje prepustnosti celičnih membran.
Pomanjkanje kalcija je lahko vzrok za nastanek sekundarnega hiperparatiroidizma, kar ima lahko za posledico izgubljanje kostne mase, nepravilnosti na kostnini ter zlome kosti.
Priporočen dnevni vnos mineralov
|
Funkcija |
Priporočen dnevni vnos* |
Znaki pomanjkanja/prezaužitja |
|
| Kalcij | Tvorba kosti in zob, strjevanje krvi, prenos živčnih signalov, mišično krčenje, uravnavanje prepustnosti celičnih membran. |
0,75 g |
Sekundarni hiperparatiroidizem, zmanjšanje kostne mase, povečana možnost zloma kosti, različne nepravilnosti na kostnini. |
| Fosfor | Delovanje celičnih membran, ohranjanje zdravih kosti in zob, sproščanje energije pri presnovi. |
0,75 g |
Slabo pridobivanje teže, slab apetit, otekanje prednjih okončin pri mladičih. |
| Magnezij | Delovanje živčnega sistema, delovanje mišic, sinteza beljakovin, ohranjanje zdravih kosti in zob. |
150 mg |
Slabo pridobivanje teže, razdražljivost, krči pri mladičih, karpalna hiperekstenzija sklepov in paraliza zadnjih okončin pozneje v življenju. |
| Natrij | Regulacija osmotskega tlaka, tvorjenje in prenašanje živčnega impulza. |
100 mg |
Vznemirjenost, pospešen srčni utrip, lepljiva sluznica, povečana koncentracija hemoglobina, povečan vnos vode. |
| Kalij | Tvorjenje in prenašanje živčnega impulza, transportne funkcije. |
1 g |
Slaba rast mladiča, paraliza vratnih mišic in zadnjih nog, splošna šibkost v času življenja. |
| Klor | Kislinsko-bazično ravnovesje, prenašanje zunajceličnih tekočin skozi celično membrano. |
150 mg |
Slabo pridobivanje teže, šibkost mladičev. |
| Železo | Sinteza krvnih komponent, metabolizem energije. |
7,5 mg |
Slaba rast, bleda membrana celic sluznice, utrujenost, šibkost, diareja. Železo ustvari kisikove proste radikale, ki so za celice zelo strupeni in jih poškodujejo. |
| Baker | Tvorba vezivnega tkiva, metabolizem železa, tvorba krvnih celic, tvorba melanina, tvorba mielina, obramba pred oksidativnimi poškodbami. |
1,5 mg |
Izguba pigmenta dlake pri mladičih, anemija. |
| Cink | Encimske reakcije, podvajanje celic, metabolizem proteinov in ogljikovih hidratov, funkcije kože, celjenje ran. |
15 mg |
Slabo pridobivanje teže, bruhanje, kožne spremembe. |
| Mangan | Funkcije encimov, razvoj kosti, nevrološke funkcije. |
1,2 mg |
Ni študije o pomanjkanju pri psih. |
| Selen | Obramba pred oksidativnimi poškodbami, imunski odziv. |
90 µg |
Anoreksija, depresija, težave pri dihanju, mišična degeneracija. |
| Jod | Sinteza hormonov ščitnice, diferenciacija celic, rast in razvoj mladičev, regulacija presnove. |
220 µg |
Povečanje ščitnice, suha in redka dlaka, povečanje teže; prekomerno solzenje, slinjenje, nosno izločanje, prhljaj. |
*Priporočen dnevni vnos za odraslega psa, ki tehta 15 kg in zaužije tisoč kalorij na dan. (g = grami, mg = miligrami, µg = mikrogrami)
Vitamini
Vitamini so biološko aktivne organske spojine, ki pripomorejo k vzpostavljanju zdravega ravnotežja. Pomanjkanje teh lahko vodi v vrsto zdravstvenih problemov.
|
Delovanje |
Priporočen dnevni vnos* |
Znaki pomanjkanja/prezaužitja |
|
| Vitamin A | Vid, rast, funkcije imunskega sistema, razvoj zarodka, celična diferenciacija. |
379 µg |
Anoreksija, izguba telesne teže, ataksija, vnetje očesne veznice, motnje roženice, kožne spremembe, obolenje dihal, povečana občutljivost na okužbe, arterijska in venska degeneracija, dehidracija, bolečine v sklepih. |
| Vitamin D | Vzdrževanje mineralnega stanja, ravnotežje fosforja. |
3,4 µg |
Rahitis, letargija, izguba mišičnega tonusa, bolezni kosti, anoreksija, šibkost, diareja, bruhanje, kalcifikacija mehkih tkiv, pretirana mineralizacija dolgih kosti, dehidracija, suha in krhka dlaka, mišična atrofija. |
| Vitamin E | Obramba pred oksidativnimi poškodbami |
8 mg |
Degeneracija skeletnih mišic, reproduktivna okvara, degeneracija mrežnice. |
Pozor pri pripravi domače hrane
Tisti, ki svojim ljubljencem pripravljate domače obroke, bodite pazljivi, da s prehrano pokrijete vse nujne nutriente. Na kalifornijski univerzi so pri pregledu dva tisoč receptov za pripravo domačih pasjih obrokov namreč ugotovili, da večina ne pokrije vseh potrebnih hranil. Preden se torej podate v pripravo domačih dobrot, se dobro pozanimajte, kaj vse mora zajemati zdrava in uravnotežena prehrana vašega psa.
[/members_only]Urša Sokač
Objavljeno v trinajsti številki revije Kužek
