Vnetje zunanjega sluhovoda ostaja pogosto neopaženo. Zdrav sluhovod je bledo rožnat in čist. Kadar opazimo, da se iz sluhovodov izločajo večje količine masla, ki je rjavo ali črno, je prav, da pomislimo na vnetje. Veliko psov vnetja sploh ne pokaže in tiho trpi bolečine v ušesih. Ne pokažejo nobenih znakov vnetja, ki so opisani v nadaljevanju, zato je prav, da smo na to pozorni mi.
Kakšni so znaki vnetja?
Večja količina temnega masla ali celo gnoj, otresanje z glavo, praskanje za uhlji ali po vratu, v hujših primerih držanje glave postrani. Sluhovod je lahko zaradi vnetja in otekline popolnoma zaprt, zato moramo naprej zdraviti s tabletami, preden lahko uporabimo kapljice za uho. Naj poudarimo, da vnetje sluhovodov srbi in boli.
Zakaj pride do vnetja?
Zunanji sluhovod je del kože, ni sluznica kot mislijo mnogi, zato je povezan s težavami na koži.
Nekateri psi imajo bolj pogosto vnete sluhovode kot drugi. Zakaj?
Dejavniki, ki vplivajo na to, da imajo nekateri psi bolj pogosto vneta ušesa kot drugi, so različni:
- Anatomska oblika ušes in sluhovodov:
-
- ožji sluhovodi – na primer pri shar peijih,
- dlake v sluhovodih,
- viseči uhlji.
- Večja vlažnost: večja zračna vlaga ali potapljanje glave v vodo
V vročih poletnih dneh se pes potaplja z glavo v vodo. Če ima viseče uhlje, se sluhovodi ne posušijo in ostajajo dlje časa vlažni. To vzpodbudi razvoj glivic, ki se hranijo z ušesnim maslom, zato pride do prekomernega razmnoževanja le-teh. Ko število glivic preseže določeno mejo, pride do vnetja. Tu je pomembno, da vnetje najprej zdravimo pri veterinarju. Zdrava ušesa po namakanju v vodi posušimo, v sluhovode pa vlijemo čistilo za ušesa, ki vsebuje snovi za osušitev sluhovodov. Tako lahko psu privoščimo kopeli brez vnetih ušes.
- Večja količina ušesnega masla: fiziološko ali bolezensko (na primer pri mastni seboreji se izloča več ušesnega masla)
- Poškodbe zaradi zdravljenja:
a) poškodbe pri uporabi ušesnih palčk,
b) draženje čistil ali zdravil, ki jih uporabljamo pri negi ali zdravljenju.
- Zaprtje sluhovodov:
a) Pri kronično vnetih ušesih se začne površina v sluhovodih debeliti in brsteti. Nastajajo majhni žepki, v katerih se nabira več masla, bakterij in glivic. Te žepke je z zdravljenjem težje očistiti, zato manj zdravil pride do njih.
b) Polipi in tumorji lahko zrastejo v sluhovodih in zapirajo pot zraku, čistilom in zdravilom.
c) Tujki v ušesih – poleti zaide v sluhovode predvsem trava, ki draži in povzroča vnetja.
- Sistemske bolezni:
a) Ušesa lahko tudi prehladimo, če psa vozimo z avtomobilom in odprtim oknom. Pes seveda moli glavo ven in uživa v vetru, vendar sledi vnetje oči in ušes.
b) Alergije, avtoimune bolezni, bolezni ščitnice in drugo.
Alergija je najpogostejši vzrok vnetja sluhovodov. Praksa je pokazala, da gre večinoma za alergijo na hrano, kadar so vneta ušesa. Zato je pomembno, da predvsem pri ponavljajočih vnetjih sluhovodov obiščete dermatologa, ki bo odkril vzrok.
[members_only]
Povzročitelji vnetja
Povzročitelji vnetja so lahko paraziti, bakterije ali glivice, lahko pa je prisotnih več povzročiteljev hkrati.
Povzročitelja vnetja moramo vedno identificirati, da vemo, kakšna zdravila moramo uporabiti in koliko časa je potrebno zdraviti. Iz sluhovodov veterinar vzame bris in ga pogleda pod mikroskopom, ali so povzročitelji vnetja bakterije ali glivice. Največjo skrb nam povzroča zdravljenje paličastih bakterij, ki so lahko tudi zelo odporne na zdravila, zdravljenje samo pa je zato dolgotrajno.
Pomembna je tudi kontrola po zdravljenju, saj veterinar pogleda, ali so sluhovodi pozdravljeni do konca ali je zdravljenje potrebno podaljšati. Tudi tu je dobrodošel bris sluhovodov.
Zdravljenje
V vnetih sluhovodih je večja količina masla, ki se izloča zaradi draženja vnetnih produktov. Pomembno je, da sluhovode spere veterinar, nato pa doma s čistili za ušesa lahko očistimo sluhovod, preden vnesemo kapljice. Pri hudem vnetju, ko je sluhovod zaprt, si pomagamo s tabletami proti vnetju, da se sluhovod toliko odpre, da lahko začnemo zdraviti s kapljicami.
Kapljic se poslužujemo zato, ker z njimi dosežemo večjo koncentracijo zdravila na mestu vnetja kot s tabletami.
Pri pregledu je tudi pomembno, da veterinar pogleda, ali je bobnič cel in ali je kakšno vnetje tudi za bobničem, saj se, če ni pravočasno zdravljeno, seli tudi v srednje in v notranje uho.
Pri predrtem bobniču spiramo sluhovode s fiziološko raztopino in zdravimo vnetje s tabletami.
Običajno zdravljenje nekompliciranega vnetja traja deset do štirinajst dni, trdovratne infekcije pa tudi do šest mesecev.
Zapleti pri vnetjih 
Zapleti se pojavijo:
– kadar vnetje ni dovolj hitro odkrito in zdravljeno, lahko pride do predrtja bobniča in do
vnetij srednjega in notranjega ušesa. Zdravljenje je dolgotrajno.
– kadar zdravimo prekratek čas. Klinični znaki vnetja prenehajo po treh dneh, zato lastniki
pozabijo na kapljice, češ, saj je že v redu, vnetje pa ni pozdravljeno do konca in se čez nekaj časa ponovi. Prekratek čas dajanja vedno znova in znova vodi do tega, da se razmnožijo bakterije, ki so odporne na kapljice, ki jih vnašamo, oziroma so odporne na veliko zdravil. V tem primeru je potrebno vzeti sterilen bris in ga poslati v laboratorij, da ugotovijo točno vrsto bakterij in preizkusijo, na katera zdravila je še občutljiv tako imenovan antibiogram. Taka vnetja zdravimo z zdravili, na katera bakterije še niso odporne. Naj poudarim, da je takšno zdravljenje bistveno bolj naporno, vnetje za psa veliko bolj boleče in strošek zdravljenja precej višji, kot če se že takoj držimo navodil veterinarja, zdravimo do konca in pridemo na kontrolo.
[/members_only]Mateja Plevnik, dr.vet.med
Objavljeno v deveti številki revije Kužek
Vir: Scott Miller Griffin: Small Animal Dermatology, 6th ed., 2001
