Zima nam ponuja enkratne priložnosti, da poizkusimo nekaj novega. Sankanje, smučanje in tek na smučeh vsi dobro poznamo. Gre za priljubljene zimske aktivnosti, katere se, mimogrede, vedno lahko udeležimo tudi s svojim psom. Kako pa je s krpljanjem?
Verjetno smo se vsi kdaj sprehodili po mehki snežni odeji. Ni ga boljšega, kot škripanje novozapadlega snega pod našimi čevlji in raziskovanje narave v pasji družbi. Pa vendar je hoja po globokem snegu izredno naporna, zato verjetno ne bi prišli prav daleč. Vsekakor pa bi se utrudili veliko prej, kot naši kosmatinci.
Povsem drugače pa je, če si na čevlje pritrdimo krplje. Krplji zaradi svoje oblike in večje površine preprečujejo ugrezanje snega, zato si lahko tudi v zimskem času privoščimo daljše pohode po poteh in brezpotjih. Na takšen način bomo mi uživali v lahkotnejši hoji, naši psi pa v daljših sprehodih sredi neokrnjene narave. Krpljanje ni torej nič drugega, kot hoja po naravi, le da to počnemo po zasneženi pokrajini. Vse kar potrebujemo so topla oblačila, pohodni čevlji in par krpelj. Ter seveda kužka, ki uživa v snegu, saj si vendar želimo, da je to naša skupna aktivnost. Ne pozabimo tudi na osnovno opremo za psa – ovratnico in povodec, vrečke za pobiranje pasjih iztrebkov, posodo za vodo in priboljške ali pasjo igračo.
Moja izkušnja
[members_only]V zimskem času je nekoliko težje najti zabavne aktivnosti, ki jih lahko počnemo skupaj s psom, predvsem pa se ljudje v mrazu veliko težje odpravimo na svež zrak. Sama vedno iščem nekaj novega in drugačnega, kar bi lahko počela v družbi svoje psičke, zato sem mi je krpljanje zdela odlična popestritev zimskih dni.
Na krpljanje smo se prvič odpravili v večji družbi in ob spremstvu dveh psov, vsi brez izkušenj. Izbrali smo manj zahtevno izletniško točko – vrh hriba po imenu Dravh (1547 m). Vzpenjali smo se po trdi snežni podlagi ob robu smučišča, za spust pa smo izbrali brezpotje po debeli snežni odeji sredi gozda. Tako kot vsaka športna disciplina, ima tudi krpljanje svoje prednosti in pomanjkljivosti, predvsem pa noben začetek ni preprost. Na krpljanje smo se morali najprej navaditi in dokler nismo osvojili pravilne tehnike hoje, so bili prvi koraki celo nekoliko težji. Prav tako je bilo tudi vodenja psa na kratkem povodcu zahtevnejše, saj se je morala psička privadit na naše nekoliko širše podplate. Predvsem psom, ki lepo hodijo tik ob vodniku, bi lahko privajanje na krplje vzelo nekaj več časa. Pa vendar, kljub temu, v tej aktivnosti vidim več prednosti kot slabosti. Še posebej me je navdušilo, s kakšno lahkoto smo hodili po celem snegu, zaradi česar smo prišli precej dlje, kot bi nam sicer dopuščale vremenske razmere.
Krpljanje se je izkazalo za zabavno in zanimivo izkušnjo ter najpomembneje, v zimski pustolovščini sta še posebej uživala naša štirinožca. Tako sem končno našla manj zahtevno aktivnost, v kateri sva lahko skupaj s psičko uživali v daljših zimskih pohodih in na koncu bili obe enako prijetno utrujeni.
Krpljanje je še ena zimska aktivnost, ki jo lahko počnemo skupaj s psom, v kolikor se jo lotimo pravilno!
Krpljanje je med vsemi zimskimi športi najlažji. Primeren je za vse, ne glede na starost, predznanje in fizično pripravljenost, saj lahko teren, dolžino poti in hitrost hoje vedno prilagodimo, da bo ustrezala nam in našemu kosmatincu. Le z mladički, bolnimi in starejšimi psi se izogibajmo daljšim pohodom in hoji po celem snegu. Prav tako ne pozabimo, da pes na svojih tačkah nima krpelj, zato je hoja zanj izredno utrujajoča. Izbirajmo poti, kjer snežna odeja ni pregloboka, prav tako se izogibajmo ledenim podlagam. Če se psu sneg udira do trebuha, je takšna hoja zanj ne samo naporna, temveč tudi nevarna in lahko vodi v različne poškodbe. Če se s psom odpravimo na daljšo pohodniško turo, naj bo torej celega snega le za vzorec, toliko, da izkusimo tisti pravi čar krpljanja.
[/members_only]
Tea Vardjan Rožič
