Vemo, da so volkovi in psi genetsko zelo povezani. Pasme psov, ki so najbolj dedno povezane z volkovi bi nas znale celo zelo presenetiti. A komunikacija, življenje v družini, vzgoja in discipliniranje ter mnogo drugih stvari v življenju volkov pa je zelo podobno z življenjem ljudi.
Nekaj značilnosti
Prostoživeči volkovi živijo 9–11 let, tisti, ki živijo v ogradah pa do 15 let. Zelo radi imajo sneg in mraz, zato visokih temperatur ne marajo. So zelo potrpežljivi in se znajo prilagoditi vsakemu položaju in situaciji. Slovenski volkovi imajo 30–50 kg. Niso samo mesojedci, ampak jedo tudi ribe, zelenjavo in sadje. Ugriz odraslega volkova ima pritisk do 1,5 tone na cm². Imajo dva značajska tipa, kot pri ljudeh, energičen, drzen, ekstravertiran in zadržan, introvertiran.
Volkovi na Slovenskem
Zaradi množičnega odstrela so se te neverjetne živali že skoraj približale izumrtju. A k sreči so volkovi postali zaščiteni in se začeli vračati v Slovenske gozdove. Leta 2010 so na Univerzi v Ljubljani, Zavodu za gozdove Slovenija in društvu Dinaricum začeli s projektom SloWolf. V sklopu projekta so preučevali napade volkov na domače živali in ugotovili njihov socialni sistem.
Družina volkov oziroma trop
Volkovi živijo v družinah, skupinah oz. tropih. Trop pa sestavljata dva dominantna volkova, ki sta po navadi starša in njunih več podrejenih mladičev. Tropu zato pravimo tudi družina, saj so vezi med volkovi biološke. Le občasno pa medse sprejmejo tudi kakšnega tujega volka.
Mladiči lahko odidejo samostojno pot in si poiščejo nov trop, hkrati pa se lahko kadarkoli vrnejo nazaj k svoji prvotni družini. Smrt dominantnega volka lahko vodi do velikega šoka za trop. Pojavi se lahko upad reprodukcije, poveča se verjetnost križanja z domačimi psi, parjenja v sorodstvu, trop lahko tudi razpade.
Vsak trop živi in se drži svojega ozemlja, kjer ima zavetje, hrano in varnost, zato ga brani pred tujimi volki. Prav tako so se volkovi pripravljeni žrtvovati za svojo družino.
Napadi volkov
Trop volkov po navadi lovi jelenjad, srnjad in divje prašiče. Če pa postane trop zaradi odstrela ranljiv pa raje napadejo plen, ki ga lažje ulovijo, to so predvsem domače živali, ki pa so lahek plen, če niso zaščitene. Pogosto zato naletimo na kmete, ki želijo povečati odstrel volkov in se ne zavedajo, da bi s tem dobili ravno nasproten učinek. Napade volkov se da preprečiti z električnimi ogradami in psi čuvaji, ki žival (po navadi ovce), ščiti pred volkovi.
Tuljenje
Volkovi so mojstri komuniciranja, ki komunicirajo s svojim telesom. Predvsem z očmi, tako kot ljudje, a očesnega stika se izogibajo. Njihova komunikacija je tudi tuljenje, ki pa se pojavi iz različnih namenov:
– drugim volkovom sporočajo, da so na njihovem območju;
– kličejo izgubljene člane družine;
– kličejo bodočega partnerja za parjenje in
– si krepijo družbene vezi znotraj tropa.
In ne, volkovi ne tulijo v polno luno. Luna jim omogoča boljšo vidljivost, zato se takrat raje odpravijo na lov in se s tuljenjem uskladijo. Volkovi znajo tudi lajati, s čimer opozorijo na nevarnost oziroma povedo, da so prestrašeni.
Ali je volk nevaren za človeka?
To je vprašanje, ki nas vse verjetno najbolj zanima. Odgovor je: Ne, volk človeku ni nevaren. Kljub številnim srečanjem, napad na človeka še ni bil zabeležen. Volkovi so odlični opazovalci telesne govorice, kar jim omogoča oceno potencialnega plena. Volkovi bi veliko prej napadli moškega, ki bi jim želel pokazati kdo je ”alfa samec”, kot pa žensko, ki pokaže svojo ranljivost. Kljub temu da so volkovi sposobni upleniti še kako veliko žival, pa do ljudi niso agresivni. Počutijo se ogrožene, zato raje pobegnejo kot pa da bi branili svoje mladiče. Velika verjetnost je, da nas bo prej ubil pes, kot pa volk.
Kljub temu, da so volkovi divje živali bi se lahko iz njihovega načina življenja ogromno naučili.
Volkovi za ljudi torej niso nevarni. Prav tako kot psi. Je tu mogoče kakšna povezava? Če vas zanima si lahko preberete članek kateri pes je najbolj podoben volku.
Eva Tomažin
VIRI:
Radinger, E. H. (2019). Modrost volkov: kako razmišljajo, načrtujejo in skrbijo drug za drugega. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Grandin, T. in Johnson, C. (2012). Živali nas človečijo: Kako živalim zagotoviti vredno življenje. Ljubljana: Modrijan založba.
