Popuščanje srca je pojav, ki je najpogostejši predvsem pri starejših psih, ali pa pri mladičkih s prirojenimi napakami. Dejansko ne gre za bolezen, temveč za težavo, ki se pojavi kot posledica napredovale srčne bolezni. K boleznim srca in ožilja so v povprečju bolj nagnjeni samci, v splošnem pa bolezni srca in ožilja predstavljajo 10 % vseh obolenj pri psih in mačkah.
Preventiva
Bolezni srca in ožilja so torej kar pogoste pri naših kosmatincih. Če želimo preprečiti popuščanje srca je ključnega pomena, da bolezen, ki je za to odgovorna, odkrijemo čim bolj zgodaj. Dobro opazujte svojega štirinožnega prijatelja in se o vseh dvomih pogovorite z veterinarjem. Ta vas bo poslal na ustrezne preiskave in prej, ko odkrijete težavo, prej boste tudi vedeli, kako jo pozdraviti ali vsaj omiliti. Če vaš splošni veterinar nima dovolj znanja in/ali opreme, vas bo napotil k specialistu, kjer boste odkrili, kaj se dogaja. Vsaka bolezen srca absolutno ne pripelje do srčnega popuščanja, a je najpomembneje, da bolezen ustrezno in pravočasno zdravite.
Pri mladičih je morda nekoliko težje odkriti, če je kaj narobe, saj še ne poznamo tako dobro njegovega karakterja. A bodite vseeno kolikor se da pozorni; mladič s prirojeno boleznijo srca je lahko manj aktiven, apatičen, ima pomodrele sluznice, oteženo in hitreje diha, nima veliko apetita in hujša.So pa včasih simptomi zelo blagi in popolnoma nič nenavadnega ni, če se neka prirojena bolezen odkrije komaj v zrelejših letih vašega kosmatinca.
Tveganje za nastanek bolezni srca se začne že z izbiro pasme; nekatere so bolj nagnjene k srčnim boleznim, npr. kavalir, pudelj, jazbečar, bokser, doberman … Pri vseh pasmah, ki so dovzetne za srčne težave, je ponavadi tako, da vzreditelj že opravi preventivne preglede pred oddajo, je pa pogosto svetovano, da tudi vi kasneje preventivno opravite pregled enkrat letno. Pred nakupom pasme se dobro pozanimajte h katerim boleznim so te nagnjene in seveda poskrbite, da kupujete od preverjenih vzrediteljev.
Pri starejšemu psu se znaki srčnih težav kažejo tako, da se štirinožec na sprehodu hitreje utrudi, pogosteje kašlja, se hitro zadiha, hitreje in oteženo diha, ima zatečene okončine, ima slabši apetit ter hujša. Če simptome opazite, se vsekakor čim prej obrnite na veterinarja; pri starejših psih so vsa zdravljenja in/ali posegi bolj tvegani, zato je res še toliko bolj pomembno, da se bolezen odkrije čim prej.
Znaki srčnega popuščanja
Včasih se žal zgodi, da bolezen vseeno napreduje in tako pride do srčnega popuščanja. Navadno se slednje pojavi, ko je srčna mišica že oslabela, lahko pa tudi zaradi nenormalne strukture ali funkcije srca. Poenostavljeno povedano je srce kot nekakšna črpalka, in ko ne zmore več črpati, se v pljučih ali drugih organih začne nabirati tekočina.
Ker je srčno popuščanje dejansko „nadgradnja“ srčnih bolezni, so tudi znaki zato precej podobni. Prvi znaki srčnega popuščanja so tako slabša kondicija in kašelj. Pes se na sprehodih hitreje utrudi, lahko tudi išče bližnjice do doma. Kašljanje se pojavlja predvsem takrat, ko je pes vznemirjen ali pri večjih aktivnostih. Lahko se zgodi, da pes izkašljuje rdečo penasto tekočino, kar nakazuje na to, da je začela popuščati leva polovica srca. Je pa kašelj pogost tudi ponoči, medtem, ko pes spi. Včasih se tudi zgodi, da je pes s srčnim popuščanjem pred počitkom nemiren, namesto da bi se hitro ulegel in zaspal. Znaki so precej nespecifični in zato težko sklepamo, da je nekaj narobe (predvsem pri starejših psih gre slabša kondicija z roko v roki s staranjem).
Ko srčno popuščanje napreduje, se pojavijo tudi drugi znaki, ki so ponovno precej podobni običajnim znakom srčnih bolezni. To so zmanjšan apetit, hitro dihanje, otekanje trebuha in izguba telesne teže. Kot že omenjeno, ob srčnem popuščanju srce ne zmore več črpati krvi, zato se ta začne nabirati v pljučih, jetrih ter drugih organih in tudi v nogah. Zvišan krvni tlak povzroča izhajanje tekočine v pljuča in trebuh. Zaradi tekočine v pljučih prihaja do kašlja, simptom tekočine v trebuhu pa je oteklina. Trebuh se napihne kakor balon, otečene pa so lahko tudi noge. Navadno je to znak, da je začela popuščati desna polovica srca.
Ko popuščanje že zelo napreduje, pes sedi z razširjenimi komolci in iztegnjenim vratom. Dihanje kosmatinca je naporno, njegov srčni utrip pa je hiter, a šibek in navadno nepravilen. Jezik in dlesni so modrikasto sive barve in na otip hladni. Lahko se zgodi, da v tej fazi pes ob večjem vznemirjenju ali naporu celo izgubi zavest.
Zdravljenje
Kot že omenjeno, je ključnega pomena, da se pravočasno odkrije srčne bolezni in se jih, v kolikor je to možno, ozdravi ali vsaj omili. Vsekakor mora do zdravljenja priti preden je srce že resneje poškodovano.
Kadar že pride do srčnega popuščanja, se tega na žalost ne da popolnoma pozdraviti. A lahko kosmatinec z ustrezno terapijo živi še dolgo in kvalitetno življenje. Navadno se prvo prilagodi prehrana– psi s srčnim popuščanjem so večinoma hranjeni s hrano, ki vsebuje manj soli. Pri štirinožcih, ki imajo blage simptome je lahko to tudi edini potreben ukrep.
Redno gibanje oziroma aktivnost je tudi zelo zaželena, a zopet, pri psih, ki še nimajo hudih simptomov. Paziti je treba, da se kuža ne utrudi preveč in mu aktivnosti prilagoditi. Močno se odsvetujejo aktivnosti na vročini in v sopari, zato je v toplejših dnevih potrebno biti še posebno previdni in iti na sprehode res samo zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Za „okrepitev“ srca pa je na voljo tudi več različnih zdravil, ki v teh primerih pripomorejo k daljši življenjski dobi. Terapijo predpiše veterinar na podlagi stopnje popuščanja ter morebitnih drugih težav štirinožca. Psu lahko zdravila zelo pomagajo, a je seveda pomembno, da se držimo tega, kar predpiše veterinar. Včasih se zgodi, da lastnik dobronamerno na lastno pest spremeni terapijo (zdravila daje ob drugih urah, poveča/zmanjša dozo …) in tako zadevo dosti bolj poslabša.
V kolikor imate doma psa s srčnimi težavami, je vsekakor pomembno, da ga redno spremljate in se o vseh morebitnih spremembah in simptomih posvetujete z veterinarjem, kateremu zaupate. Tudi po diagnozi so zelo priporočljivi redni pregledi. Zapisujte si vse, kar se vam zdi nenavadno, saj se bo tako najlažje ocenilo, kako bolezen napreduje in sestavilo čim bolj individualiziran plan zdravljenja. Psu prilagodite njegovo prehrano ter gibanje. Seveda pa ne pozabite psu omogočiti najboljšega pasjega življenja; imejte ga radi, igrajte se z njim in ga veliko crkljajte, ne glede na to, koliko skupnega časa še imate.
Veronika Sivka
Viri:
https://www.petmd.com
https://www.hillspet.com/
http://www.vet-barje.si/
https://pets.webmd.com/
http://www.pethealthnetwork.com/
