Sečni kamni so tako kot pri ljudeh, tudi pri živalih pogost pojav. Lahko doletijo pse, muce, morske prašičke in ostale hišne ljubljence. Ti kamni pogosto povzročijo težave z mehurjem. Pojavi se lahko bolečina, vnetje, krvavitve, okužba in težave z odvajanjem vode. V najhujšem primeru, se lahko zgodi da je kuža popolnoma nezmožen urinirati, kar pa vemo, da ogroža življenje.
Za pse, ki so nagnjeni k razvoju sečnih kamnov, je mogoče sprejeti preventivne ukrepe. Za tiste, ki pa imajo kamne v mehurju že diagnosticirane kot sečne kamne, pa obstaja več možnosti zdravljenja, odvisno od vrste kamnov, ki so se razvili.
Kaj sploh so sečni kamni pri psih?
Sečni kamni ali uroliti, kot jih strokovno imenujemo, so trdi, kamnom podobni predmeti, ki se tvorijo v mehurju psa. Sestavljeni so iz različnih mineralov, tvorijo različne oblike in so lahko povezani z bakterijami, kristali in sluzom. Znotraj pasjega mehurja je lahko en ali več kamnov. Ti lahko ostanejo zelo drobni ali pa zrastejo v velik kamen. Od ledvičnih kamnov se razlikujejo po tem, da se tvorijo znotraj mehurja in ne v ledvicah.
Obstaja več vrst sečnih kamnov, ki se tvorijo znotraj mehurja psa.
Struvitni kamni
Struvitne kamne strokovnjaki imenujejo tudi trojni fosfatni ali trojni magnezijevo fosfatni kamni. Običajno so gladki, piramidne oblike in bele barve. Raztopljeni struvit je normalna sestavina urina vašega psa. A ko se pojavijo spremembe v urinu, ki so pogosto posledica bakterijske okužbe, lahko pride do nastanka struvitnih kamnov. Ti kamni so tudi najpogosteje opažen tip sečnih kamnov pri psih.
Kalcijev oksalatni kamni
Skoraj tako pogosti kot struviti, so kalcijevi oksalatni kamni. Ti kamni se lahko med seboj razlikujejo v barvi, ki je lahko bela pa vse do temne. So močno teksturirani in nagrbančeni.
Uratni kamni
Uratni kamni so zelo pogosti, a jih lahko opazimo le pri določeni populaciji psov. Dalmatinci so na primer že genetsko nagnjeni k razvoju teh kamnov.
Cistinski kamni
Ti kamni so bolj redko opaženi, a se lahko zgodi, da se pojavijo. Običajno se pojavijo pri samcih. So močno razbrazdani in se lahko razlikujejo po barvi.
Silicijevi kamni
Tudi ta vrsta kamnov se pri psih redko pojavi.
Simptomi sečnih kamnov
Simptomi so pri vseh kužkih isti, večinoma se pojavijo našteti spodaj.
- Kri v urinu.
- Lizanje sečil.
- Jok in stokanje pri uriniranju.
- Napetost pri uriniranju.
- Pogosto uriniranje.
- Neprimerno uriniranje.
Kadar ima kužek težave z uriniranjem, pogosto sam pokaže simptome nelagodja in težav. Lizanje ob odprtju sečil je znak, da je v tem predelu nekaj narobe, da je tam nekaj bolečega in neprijetnega. Pogosto uriniranje in neprimerno uriniranje v hiši pa se pojavijo ravno zaradi bolečine in neprijetnega občutka. Običajno je tako, da četudi kužkov mehur ni popolnoma poln, ima kuža občutek, da mora opraviti malo potrebo.
V redkih primerih se celo zgodi, da kužek zaradi sečnih kamnov ni zmožen uriniranja. Če opazite, da želi vaš kuža urinirati, pa se ob tem ne zgodi nič, ga nemudoma odpeljite k veterinarju. Hitra in kakovostna oskrba sta pri sečnih kamnih življenjskega pomena.
Eden najbolj očitnih znakov sečnih kamnov je ta, da opazite kri v urinu psa. A bodite previdni, tudi druge zdravstvene težave lahko povzročijo ta simptom. Ko kamni v mehutju dražijo steno mehurja, se kri sprosti v urin. Včasih je v urinu možno opaziti krvne strdke, včasih pa je urin roza ali rdeč zaradi prisotnosti rdečih krvnih celic. Seveda je ta znak najlažje opaziti pozimi, ko je zunaj sneg.
Vzroki za nastanek sečnih kamnov
Vzroki za nastanek sečnih kamnov so lahko različni. Odvisni so od vrste kamna, ki se razvije v mehurju.
- Struvitni kamni. Raztopljen struvit je vedno prisoten v urini kužkov. Če pa se pH urina zaradi aktivnosti bakterij spremeni, postane alkalen in urin postane koncentriran, se lahko ta struvit spremeni in tvori kristale. Ti kristali se nato združijo in začnejo tvoriti sečne kamne.
- Kamni iz kalcijevega oksalata. Zelo kisel pH urina in prisotnost visokih koncentracij kalcija, citratov ali oksalatov povzročijo tvorbo kristalov kalcijevega oksalata, ki se spremeni v kamne. A tvorba teh sečnih kamnov ni popolnoma razumljena, saj jih lahko povzročijo tudi drugačni vzroki.
- Uratni kamni. Ti sečni kamni so pogosto povezani z genskimi nepravilnostmi, ki vplivajo na normalen metabolizem sečne kisline pri psih.
- Cistinski kamni. Podobno kot uratni kamni, so ti sečni kamni povezani z genskimi nepravilnostmi.
- Silikatni kamni. Da se pri kužku razvijejo silikatni kamni, je najpogosteje razlog prehrana, ki vsebuje visoke vrednosti koruznega glutena.
Kako diagnosticiramo sečne kamne pri psih?
Najpogosteje se prisotnost sečnih kamnov potrdi z uporabo rentgena. Sečni kamni vsebujejo veliko mineralov, zato so ti pogosto pod rentgenskimi žarki vidni kot beli predmeti znotraj mehurja. Le majhen odstotek kamnov, ki so premajhni, ali pa uratni kamni, se ne vidijo ob slikanju z rentgenom.
Običajno veterinar pri pregledu kužka in obravnavi simptomov sumi, da obstaja tveganje za nastanek sečnih kamnov, ki temeljijo na prisotnosti kristalov v svežem vzorcu urina. Te kristale strokovnjaki s tega področja opazijo, ko pogledajo vzorec urina pod mikroskopom.
Dejavniki tveganja
Nekateri psi pogosteje razvijejo sečne kamne kot drugi. Pri dalmatincih, angleških buldogih in kužkih z nekaterimi vrstami jetrnih bolezni obstaja več tveganja, da se jim bodo razvili sečni kamni. Samice imajo pogosteje struvitne kamne. Samci pa, bolj verjetno kot samice, razvijejo kamne s kalcijevim oksalatom. Psi, ki imajo večkrat okužbe sečil, pa pogosteje razvijejo struvitne kamne, kot tisti, pri katerih se okužbe ne pojavljajo.
Shih tzuji, yorkširski terierji, bišoni, lhasa apsi in miniaturni šnavcerji so bolj nagnjeni k razvoju struvitnih kamnov ali kamnov s kalcijevim oksalatom. Nemški ovčarji pa se pogosteje srečujejo s silicijevimi kamni kot drugi psi. Prav tako so psi, ki imajo družinske člane, kateri so razvili cistinske sečne kamne, bolj verjetno kot drugi psi, nagnjeni k razvoju le-teh.
Vsakega psa, ki je že imel sečne kamne, je potrebno obravnavati z velikem tveganjem za ponoven pojav le-teh.
Zdravljenje
Veterinar običajno ob sečnih kamnih predlaga spremembo prehrane in zdravila za raztapljanje kamnov. Vse je odvisno od tega, kakšne sečne kamne ima vaš kužek. Struvitni kamni so tisti, ki se lahko raztopijo že s hranjenjem določene hrane.
Najpogosteje uporabljeno zdravljenje sečnih kamnov, ki se ne raztopijo, je kirurško odstranjevanje. V nekaterih primerih je možno tudi ultrazvočno razbijanje kamnov, ki je na voljo v nekaterih specializiranih veterinarskih bolnišnicah.
Prav tako lahko zelo majhne kamne iz sečil izperemo s fiziološko raztopino. Nekateri kamni so namreč tako majhni, da lahko spolzijo skozi odprtino sečil, ne bi jih morali razbijati.
Kako preprečiti sečne kamne pri psih?
Če imate psa, ki je nagnjen k nastajanju kamnov v mehurju, vam lahko veterinar priporoči posebno prehrano, ki je namenjena zmanjšanju razvoja kamnov. Prav tako se priporoča povečanje vnosa tekočine. To spodbudi redno uriniranje in zmanjša koncentracijo urina.
Če pri svojem kužku ob uriniranju opazite nenavadno, neobičajno vedenje ali celo kri, se nemudoma posvetujte s svojim veterinarjem. Le-ta vam lahko zagotovi visokokakovostno in celostno zdravstveno oskrbo.
Deja Drobne
