Da je pes človekov najboljši prijatelj, je znano že nekaj časa. Pravzaprav pa je še veliko več. Je hišni ljubljenček, ki nam vedno stoji ob strani – v dobrem in slabem. Toda odnos je vedno vzajemen, zato ne smemo pozabiti, da moramo tudi mi njemu biti najboljši prijatelj. Tako moramo zanj primerno skrbeti, ga imeti brezpogojno radi in z njim deliti tako lepe, srečne trenutke kot tudi slabe. V težkih časih, ko je naš kužek bolan ali ima starostne težave, ga ne smemo zanemariti ali celo zapustiti, kot se še vedno dogaja, temveč mu moramo pomagati in stati ob strani. Starejši psi imajo posebne potrebe in v poznem življenjskem obdobju je pes še vedno naša odgovornost, skrb in na nek način tudi del nas – zato mu želimo vse najboljše. Vsak odgovoren lastnik bi moral tako razmišljati. Žal so stari kužki kljub temu pogosto zavrženi in nimajo primerne nege.
Ko pripeljemo k sebi prikupnega pasjega mladička, vlada v družini posebno vzdušje. Otroci so vzhičeni, saj bodo imeli novega prijatelja, starši pa veselo opazujejo simpatično majhno pasjo kepico in nasmejane obraze otrok. A že eno leto star pes je skoraj odrasel in včasih otrokom več ni tako zanimiv kot prej, ko je bil še mladiček. Ker pa ima odrasel pes vedno večje potrebe po gibanju, postaja tudi odraslim vedno večje breme. Vendarle pa ni lepšega kot lep spomladanski ali poletni dan izkoristiti za uživanje s psom v naravi, kjer se lahko dolgo sprehajamo ali tečemo, na morju tudi plavamo in izvajamo številne aktivnosti skupaj s svojim pasjim prijateljem. To so najbolj dragoceni trenutki, ko se ustvarja najgoloblja vez med človekom in njegovim psom.
Toda čas gre hitro in ravno čas je v pasjem življenju odločilen dejavnik, saj je njihova življenjska doba občutno krajša od človekove. V povprečju živijo okrog 12 let, čeprav je veliko odvisno od pasme, genetike in velikosti psa. In z leti se marsikaj spremeni. Morda je imel vaš kužek srečo in z njim dotlej še niste imeli večjih zdravstvenih težav, temveč je šel k veterinarju samo na cepljenje, toda s procesom staranja se pri vsakem psu pojavijo določene tegobe, ki so vidne navzven, medtem ko se druge dogajajo v notranjosti njegovega organizma. Tipični simptomi starejših psov so manjša potreba po gibanju in večja po spanju, utrujenost, težave s sklepi in kostmi, česar posledici sta (občasno) šepanje in težje vstajanje, nadalje tudi očesne in slušne motnje, nagnjenost k debelosti in z njo povezana sladkorna bolezen, težave z zobmi ter še marsikaj drugega. Sicer so starejši kužki pogosto tudi bolj občutljivi in razdražljivi, včasih manj potrpežljivi. Takrat več ne moremo s svojim psom ravnati na enak način kot prej, ko smo skupaj hodili na dolge sprehode in bili fizično zelo aktivni. Starejši psi potrebujejo več miru in tudi nege, kar jim mora skrben lastnik omogočiti. Svojemu psu bodite iskren prijatelj in mu pomagajte ter stojte ob strani, ko vas najbolj potrebuje. V starosti je še bolj odvisen od vas kot kadar koli prej. Pomagajte mu tako, da mu v primeru zdravstvenih težav omogočite pregled, že prej pa redne kontrole pri veterinarju, ki bo preveril delovanje njegovega srca in pljuč, opravil analizo krvi in urina ter s tem pravočasno odkril začetek morebitnega obolenja. Sami pa lahko poskrbite za kužkovo ustrezno zdravstveno nego, ki vključuje manjše obroke večkrat na dan, kakovostno hrano za seniorje ter prehranska dopolnila. Ohranjajte tudi njegovo vitalnost in mu ne pustite preveč počivati. Večkrat na dan ga odpeljite na kratke sprehode, na katerih bo razgibal sklepe in krepil mišice. Pazite, da ne bo skakal na robnike in hodil po stopnicah. Če imate večjega psa in ga ne morete dvigniti, mu pomagajte, da bo lažje prišel v avto, pri čemer si lahko pomagate tudi s širšo in močnejšo desko. Kuža naj ima mehko in toplo ležišče, ki bo pomagalo njegovim kostem, nikakor pa naj ne leži na mrzlih in trdih tleh, kot so denimo ploščice. Na koncu pa ne pozabite niti na veliko nežnosti, pozornosti, božanja in lepih besed, po čemer psi z leti vedno bolj hrepenijo. Čeprav se na prvi pogled zdi, da starejši kuža išče svoj mir, se potuhne v skriti kotiček hiše in se zapira vase, vas še kako potrebuje in si želi vaše prisotnosti.
Vsak lastnik psa ve, zakaj je pes človekov najboljši prijatelj, vseeno pa nemalokrat odmisli ali pozabi, da je tudi on pogosto edini in zagotovo najboljši prijatelj svojemu psu. Vsa leta svojega življenja nam je naš pasji prijatelj stal ob strani v sreči in nesreči, zato si zasluži, da enako ravnamo tudi mi. Mnogi starejši psi so žal pogosto zavrženi ali zanemarjeni, saj nimajo ustrezne nege. Razvijmo zavest o tem, da so psi popolnoma odvisni od nas, in skrbimo zanje od dneva, ko jih toplo sprejmemo v dom kot mladiče, do trenutka, ko se moramo od njih posloviti. Najbrž je to eden izmed najtežjih trenutkov v življenju vsakega lastnika psa, a tudi takrat se ne pozabimo dostojno posloviti od svojih pasjih prijateljev.
Sanja Berend
