Dandanes poznamo stotine različnih pasem psov. Od najmanjšega yorkshirskega terierja do največjega mastifa, vsi so del vrste Canis lupus familiaris in so se v dolgih tisočletjih evolucije razvili iz neustrašnih in divjih volkov v puhaste prijatelje, ki najraje poležavajo na naših kavčih. V partnerstvu s človekom so bili psi izjemno dragocena žival, saj so opravljali različne izjemno zapletene in težke naloge, kot so paša, vleka sani in vozov, lov, sledenje divjadi in podobno. Različne pasme psov so si med sabo vizualno in karakterno izjemno različne, kot je bil različen namen, za katerega so bile vzrejane. Takrat so si morali psi s trdim delom zaslužiti svoj dnevni obrok in streho nad glavo. Kaj pa v teh časih, ko so psi večinoma brez dela in je njihov primarni namen le druženje s svojim vodnikom? Katera pasma je primerna za katerega človeka?
Prva napaka, ki jo ljudje naredimo pri izbiri pasme, je, da se preveč osredotočamo na zunanjost in vse premalo pozornosti posvečamo karakterju. Različne pasme imajo med sabo lahko povsem različne karakterje, ki so se razvili zaradi potreb in zahtev dela, kateremu so bili namenjeni.
[members_only]
V evropski kinologiji pasje pasme delimo na deset različnih skupin, znotraj katerih najdemo nekatere skupne lastnosti, po katerih lahko presodimo, ali bi določena pasma nam ustrezala ali ne. Tako so na primer ovčarji zelo zvesti, učljivi in živahni psi, ki so zaradi stoletij dela tik ob človeku izjemno osredotočeni na vodnika in željni izpolnjevati njegove ukaze. Ti psi so tako primerni za aktivnega posameznika, ki se bo s psom veliko ukvarjal in poskrbel ne le za fizično, ampak tudi mentalno aktivnost, saj ovčarska inteligenca potrebuje nenehno razmišljanje in reševanje problemov skupaj z lastnikom. Zelo so priljubljeni kot reševalni psi in tekmovalci v pasjih športih, kot je agility. Nikakor niso primerni za ljudi s premalo časa ali osamljeno bivanje v boksu in na dvorišču.
Molosi so pasji velikani, ki so bili vzrejani za boje in varovanje posestva. Od bojevite narave dandanes ni več veliko ostalo, saj so večinoma nežne duše, ki ne bi nikomur storile ničesar žalega, sta pa pri njihovem šolanju zelo pomembni vztrajnost in disciplina. Zaradi ljubezni do ljudi in njihove prijazne narave so nekatere pasme, kot je novofundlandec, zelo uspešni terapevtski psi, potrebujejo pa relativno malo gibanja. Njihovo pravo nasprotje so terierji, majhni in živahni navihanci, ki slovijo po svoji trmasti naravi in neizmernem pogumu. To pa ni nobeno presenečenje, če vemo, da so bili vzrejani za lov pod zemljo, v brlogih in zavitih rovih lisic, jazbecov in podobnih neustrašnih divjih živali. Zaradi takega dela so terierji še danes zelo samostojni in se ne ustrašijo prav nobenega izziva, zato pa je pri njihovi vzgoji potrebno izjemno veliko potrpljenja in doslednosti. Primerni so za aktivne lastnike, ki bojo znali na lep način ukrotiti njihovo lovsko naravo. Nekateri terierji, kot je nemški lovski terier, so še danes med najbolj priljubljenimi in vsestranskimi lovskimi pasmami.
Špici in pratipski psi so starodavne pasme, od katerih je kar nakaj takih, ki so po videzu ali vedenju precej podobni njihovim prednikom – volkovom. Te pasme so bile vzrejane za vleko sani na severu ali pa kot psi čuvaji in lovci na Daljnem vzhodu. So zelo samosvoji psi, ki na žalost zaradi presunljivega in zanimivega zunanjega videza pogosto končajo v nepravilnih rokah ljudi, ki iščejo samo psa za okras, v račun pa ne vzamejo tudi njihovega včasih precej divjega karakterja. Lastnik takega psa mora biti potrpežljiv in vztrajen in v sodelovanje vložiti veliko truda in časa. To niso družinski psi, ki bodo na vsakem koraku izkazovali ljubezen in naklonjenost, ta čustva si je potrebno prislužiti.
Lovski psi, kot so goniči, ptičarji in prinašalci, so poglavje zase. Med njimi najdemo zelo raznolike pasme, ki so primerne za veliko paleto različnih ljudi. Mnogi izmed njih imajo še vedno zelo izražen lovski nagon in se pogosto še danes uporabljajo kot lovski psi – na primer posavski gonič, nemški žimavec ali bavarski barvar. Mnoge od primarno lovskih pasem pa so zaradi desetletij selekcije za družinskega ljubljenčka že večinoma izgubile voljo do lova, njihova glavna zadolžitev pa je spremljanje svoje družine. To so na primer priljubljeni zlati prinašalec, labradorec in koker španjel, kateri so bili vzrejani za prinašanje plena iz vode, danes pa so ene izmed najbolj razširjenih in priljubljenih pasem psov.
Tudi hrti so bili v vročih podnebjih Bližnjega vzhoda vzrejani za lov na hiter plen. V primerjavi z evropskimi lovskimi pasmami so hrti lovili bolj samostojno, zato so tudi po karakterju nekoliko bolj neodvisni od človeka in nanj niso brezpogojno pozorni. Ne potrebujejo zelo veliko gibanja in so primerni za ljudi, ki cenijo elegantno in graciozno naravo hrtov, hkrati pa želijo dokaj nezahtevnega psa.
Za družinske ljubljenčke so seveda vzrejeni družni psi, ki so z mirnim življenjem v krogu družine karseda zadovoljni, zaradi njihove prilagodljivosti in nezahtevnosti pa so čedalje bolj pogosti. Primerni so za ljudi, ki živijo v manjših mestnih stanovanjih in so tudi manj aktivni, od psa pa pričakujejo večinoma le neizmerno ljubezen in vdanost ter iščejo prijatelja, ki jih bo zvesto spremljal na vsakem koraku.
Ko iščemo psa za nas, je največ pozornosti potrebno nameniti njegovemu karakterju in značilnostim pasme. O tem se najlažje poučimo, če poizvemo, za kaj je bila določena pasma v preteklosti uporabljana, saj je to dober indikator njihove narave. Psi, vzrejeni za lov, bodo večinoma živahni in bodo potrebovali veliko gibanja, paziti pa bo potrebno tudi na sprehodih v naravo, saj lahko lovski pes kaj hitro pobegne za divjo živaljo ali po njeni sledi. Ovčarji obožujejo sodelovanje s svojim človekom in željno čakajo novih ukazov. Psi, ki so bili vzrejeni za bolj samostojno delo, kot je varovanje ovc ali posesti, bodo nad učenjem in šolanjem nekoliko manj navdušeni, prav tako pa bodo tudi špici in podobni polarni psi nekoliko bolj samostojni; družni psi pa bodo najbolj zadovoljni v krogu družine med svojimi ljudmi. Pri izbiri hišnega ljubljenčka je zato pomembno, da podrobno analiziramo svoj življenjski stil in glede na to izberemo za nas primerno pasmo.
[/members_only]
Andreja Fegeš
Objavljeno v petindvajseti številki revije Kužek
