Vzgoja za začetnike: Igra s pasjimi vrstniki

1674

igra-z-drugimi-psiNič ni bolj prikupnega kot razigrani pasji mladički. Kobacajo se naokoli, bevskajo in mahajo s svojimi malimi repki. Težko se je upreti želji, da bi jih spustili s povodca in opazovali kako se igrajo s svojimi vrstniki. Vendar pa tovrstna igra ni vedno tako brezskrbna, kot se nam zdi na prvi pogled.

Vsako igro mladičev moramo skrbno nadzorovati. Previdno moramo ravnati že pri sami izbiri pasjih prijateljev. Posebno, če imamo mladička manjše rasti, zanj izberimo sovrstnike, ki ga po velikosti in teži ne prekašajo preveč in ga pri igri ne bodo poškodovali. Res je sicer, da so mladički gibčni in zato ni potrebno, da jih preveč zavijamo v vato, vendar pa lahko pri zelo živahni igri pride do trčenja ali ugriza, tudi če sta oba udeleženca prijazna in se nam zdi, da se sicer lepo igrata. Pazljivost zato ni odveč.

[members_only]

Paziti moramo tudi, če imamo plašnega mladička, ki se pri igri s sovrstniki ne počuti dobro, stalno beži in se skriva med naše noge, ali se nam zdi, da je v vlogi plena, ko ga drugi psi lovijo. Nikar ne mislimo, da se bodo kužki že sami zmenili. Takšno igro moramo takoj prekiniti, in če želimo, da bo za našega prestrašenega mladička igra z drugimi psi prijetna, bomo morali zanj izbrati drugačen tip soigralca – bolj mirnega, manjšega in nevsiljivega kužka ali umirjenega, starejšega psa.

Nikakor ne želimo, da bi se mladiček navadil, da so drugi kužki tako zabavni, da med igro popolnoma pozabi na nas in se preda igri. Če bomo to dopuščali, nam bo kasneje žal, ko kužka ne bomo mogli odpoklicati in nam bo na sprehodih uhajal. Že od začetka kužka učimo, da je vodnik bolj zabaven kot pasja družba, ga iz igre večkrat odpokličimo in se poigramo z njim, nato pa mu dovolimo nazaj v pasjo družbo. Če bomo kužka iz igre odpoklicali samo, ko se odpravimo domov, bo odpoklic hitro povezal s koncem zabave. Zato ga vmes večkrat odpokličemo samo zato, da ga lahko nagradimo. Odpoklic bo tako imel precej višjo vrednost. Na sprehod se večkrat odpravimo tudi tako, da se bomo s kužkom ukvarjali sami in ga ne bo vzgajala okolica, ampak mi.

Pri igri z drugimi psi moramo seveda tudi paziti, da preprečimo morebitne pobege. Posebno pri lovskih psih in pri mladičih, ki še nimajo zanesljivega odpoklica, previdno izberimo primeren kraj za igro. V bližini naj ne bo ceste in prosto živečih živali, ki bi jih kužki preganjali. Če smo v urbanem okolju, se umaknimo od drugih ljudi in otroških igrišč, saj nekateri ljudje ne marajo živali in imajo do tega pravico. Za mirno sožitje je najbolje, da se preprosto odmaknemo, tako da naš razposajeni mladiček ne bo skakal po tujcih, jih pri tem umazal, prestrašil ali celo poškodoval. Seveda moramo za svojim pasjim prijateljem počistiti, če gre med igro v parku tudi na potrebo.

Kot odgovorni pasji skrbniki se moramo zavedati, da smo na vsakem koraku odgovorni za početje naših kosmatih prijateljev. Odgovorni smo za tako za njihovo varnost kot tudi zato, da ne motijo okolice. Pravilnega odnosa do drugih psov bomo kužka najbolje naučili tako, da se bomo z njim udeležili tečaja pasje male šole, kjer ga bomo navajali na delo z nami ob prisotnosti drugih psov. Če se bomo namreč v njihovi bližini naučili pridobiti pozornost psa, ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas, bodo vse ostale vaje za nas in našega štirinožca mačji kašelj.

[/members_only]

Barbara Rozman Lužaič

Objavljeno v dvaindvajseti številki revije Kužek