Nekateri skrbniki psov verjamejo, da bodo s kastracijo svojih kosmatincev odpravili vse vedenjske težave. Drugi se odločijo za kastracijo kužkov, ker menijo, da bo to pozitivno vplivalo na njihovo zdravje. Nekateri, ravno nasprotno, verjamejo, da lahko kastracija škodi zdravju njihovega kužka, vodi v debelost in pretirano umirjeno vedenje. Kako torej kastracija in sterilizacija dejansko vplivata na kosmatince in kaj so le nedokazani miti?
Kastracija in sterilizacija sta kirurška posega, ki jih lahko opravi veterinar, ko kužki dopolnijo osem tednov starosti. Večina skrbnikov se za kastracijo oz. sterilizacijo kužkov odloči kasneje, nekje med petim in osmim mesecem starosti njihovih kosmatincev. Čeprav nekateri spodbujajo čimprejšnje opravljanje posega, pa študija o dolgoročnih učinkih kastracije in sterilizacije opozarja, da rutinski poseg vključuje tudi tveganja, ki jih pogosto ne omenjamo. [members_only] Pri posegu so možni zapleti, četudi so ti zelo redki, hkrati pa kastracija oz. sterilizacija, opravljena pred dopolnjenim enim letom starosti, poveča možnosti za nastanek kostnega raka. Da se poseg opravi, ko naši kosmatinci dopolnijo vsaj šest mesecev, zagovarjajo tudi veterinarji. Po drugi strani je poseg smiselno opraviti, dokler so naši kužki še mladi, saj s posegom pred dopolnjenima dvema letoma in pol starosti zmanjšamo možnost za nastanek nekaterih tumorjev (npr. na seskih), mladi kužki pa tudi hitreje okrevajo po opravljenem posegu. Seveda pa kastracija in sterilizacija tudi preprečujeta legla neželenih mladičkov.
Zdravstvene prednosti kastracije/sterilizacije
Kirurški poseg kastracije oz. sterilizacije z nekaterih vidikov ugodno vpliva na zdravje naših kužkov. Če je opravljen pred dvema letoma in pol starosti, močno zmanjša tveganje nastanka tumorja na seskih naših psičk. Tveganje za vnetje maternice je po opravljeni sterilizaciji skoraj nično, čeprav sicer le-to, kot piše študija o dolgoročnih učinkih sterilizacije in kastracije, prizadene kar 23 % psičk. Prav tako sterilizirane psičke redkeje obolijo zaradi tumorjev na maternici, materničnem vratu in jajčnikih. Med pozitivne zdravstvene učinke kastracije prištevamo manjše tveganje za pojav nekancerogenih težav s prostato, ki se sicer zaradi testosterona pojavijo pri kar 80 % nekastriranih kužkov (kot na primer težave z uriniranjem, ciste in vnetja), in skoraj nične možnosti, da bi naš kužek poginil zaradi raka testisov (manj kot odstotek možnosti). Med pozitivne učinke navajajo tudi manjše tveganje, da bi kužek obolel za diabetesom, vendar zaradi pomanjkljivih podatkov ta teza še ni potrjena. Tako pri psih kot tudi pri psičkah z opravljenim kirurškim posegom kastracije oz. sterilizacije zmanjšamo možnost za nastanek analnih tumorjev, ki se lahko pojavijo po sedmem letu starosti.
Možna zdravstvena tveganja
Čeprav je kastracija oz. sterilizacija v mnogih pogledih dobra izbira, se moramo zavedati, da vključuje tudi tveganja. Kastracija in sterilizacija nekoliko povišata možnost za nastanek hemangiosarkoma in osteosarkoma (dveh vrst raka), predvsem pri tistih psih, ki so že pred posegom bili v večjem tveganju za obolenje. Poveča se tudi možnost za displazijo kolkov in vnetje ščitnice. Kastracija in sterilizacija lahko vplivata tudi na apetit in metabolizem, zaradi česar se naši kosmatinci lahko po posegu zredijo, kar zahteva našo dodatno pozornost pri izbiri prehrane in zagotavljanju telesne aktivnosti našemu kosmatincu.
Vpliv na vedenje psa
Miti o tem, da bodo kužki s kastracijo in sterilizacijo spremenili tudi vedenje, so splošno znani. Nekateri verjamejo, da bodo s pomočjo kastracije/sterilizacije lažje prevzgojili psa in si zagotovili več pozornosti in poslušnosti s strani svojega kosmatinca. Vendar kastracija ne vpliva na zmogljivosti, igrivost ali značaj našega kužka. Vedenjske spremembe so povezane s hormoni, torej je možno vedenjske težave zmanjšati le, če so le-te povezane s hormoni. Med te težave prištevamo na primer markiranje, saj zaradi testosterona kužki raziskujejo in označijo svoje okolje z urinom, ne le v naravi, temveč tudi po hiši. Psi so po kastraciji tudi manj nagnjeni k nevarnim pobegom od doma. Ti so večinoma posledica feromonov, ki jih oddajajo plodne psičke. Nenadzorovani sprehodi so lahko za naše kužke nevarni, zato dolgoživost kastriranih psov povezujejo tudi s tem, da se takšni kosmatinci raje zadržujejo doma. Prav tako obstajajo povezave med kastracijo in manjšo stopnjo agresije pri psu. Pri tem se moramo zavedati, da s kastracijo ne bomo rešili vedenjskih težav našega psa in popolnoma odpravili agresije. Ta se namreč pojavi iz različnih in kompleksnih vzrokov, zato ni nujno, da kuža po kastraciji ne bo agresiven. Največ sprememb po kastraciji je opaznih v odnosu do drugih psov, kjer je možno zmanjšanje rivalstva, hkrati pa ima tudi naš kosmatinec manj možnosti, da postane tarča drugih psov. Psi se namreč »zavohajo«, z manjšim nivojem testosterona pa psi ne prikličejo več toliko neželene pozornosti. S smrčkom kužki ne pridobijo le informacij drug o drugem, temveč tudi o ljudeh. Zato ovohavanje ni vedno povezano le s hormoni, vendar pa lahko kastracija zmanjša tudi neprijetno ovohavanje drugih psov in intimnih predelov ljudi.
Po kastraciji oz. sterilizaciji imajo kužki večjo zmožnost ohranjanja koncentracije, ker jih ne zmotijo vse pestre vonjave iz okolja. S tem postanejo boljši učenci in lažje pridobimo in ohranimo njihovo pozornost pri učenju trikov. Kastracija in sterilizacija pa ne vplivata na odpravljanje fobij in agresije do ljudi. Če se za kastracijo kužka primarno odločamo iz vedenjskih razlogov, je smiselno poseg opraviti pred dopolnjenim enim letom starosti. Kljub temu da bodo morda učinki manj opazni, se zanjo lahko odločimo tudi pri starejših psih.
Težave, povezane s hormoni, niso redkost. V splošnem bi imeli kužki manj zdravstvenih in vedenjih težav, veterinarji pa manj dela, če bi bili naši štirinožni prijatelji kastrirani oz. sterilizirani. Zdravi kužki običajno nimajo težav pri samem posegu, niti po njem. Čeprav je lahko okrevanje debelejših in odraslih kosmatincev nekoliko daljše, pa se je v večini primerov smiselno odločiti za omenjena kirurška posega. To je nujno, predvsem kadar smo skrbniki več psov, če psa puščamo brez nadzora in kadar imajo psi vedenjske motnje, ki so povezane s hormoni. Eden izmed ključnih razlogov za kastracijo in sterilizacijo pa je seveda preprečevanje legel mladičkov, ki so, kljub temu da so ljubki in zdravi, malomarnim lastnikom pogosto odveč.
[/members_only]Enja Zagoršek
Objavljeno v petindvajseti številki revije Kužek
