Parazitarna obolenja pri psih
Ali ste vedeli, da zajedavci lahko neovirano živijo v vašem psu, pa vi tega sploh ne veste?
Lastniki psov največkrat opazimo, da ima naš kuža bolhe in klope, saj jih lahko vidimo na koži. Na gostujoče notranje parazite, ki lahko ogrožajo tako zdravje psa kot zdravje naše družine, a mi tega sploh ne vemo, pa nismo tako pozorni. Če ljudje pojemo jajčeca nekaterih vrst notranjih zajedavcev, se lahko tudi v našem telesu razvijejo razvojne stopnje teh parazitov in povzročajo težave z zdravjem. Da bi se izognili okužbam pri ljudeh, je ključnega pomena redno zdravljenje notranjih parazitov pri naših živalih, kar je posebno pomembno v družinah z otroki.
»Gliste«
Za notranje zajedavce nekako splošno uporabljamo kar izraz gliste, čeprav gre za nekaj različnih skupin in vrst, denimo valjaste črve, kavljaste črve ter celo gliste, ki jih sploh ne najdemo v črevesju, temveč srcu.
Poleg mesta v telesu, kjer živijo odrasli zajedavci, denimo v črevesju, srcu ali mehurju, povzročajo težave tudi razvojne oblike teh zajedavcev, ko potujejo skozi različna tkiva v telesu, da pridejo do svojih priljubljenih organov. Pri mladih psih tako lahko pogosto opazimo s črevesjem prav nič povezan znak – kašelj, ki ga povzročijo razvojne oblike črevesnih glist (tako imenovane potujoče larve), ko med svojo potjo do črevesja potujejo preko pljuč.
S črevesnimi paraziti se psi okužijo, ko vohajo ali ližejo okuženo travo in zemljo, in to še leta po tem, ko se je tam pokakal okuženi kuža. Okužijo se lahko tudi z uživanjem trave, koreninic ali zemlje, pa tudi z igračkami, ki pridejo v stik z zemljo.
Valjasti črvi so najpogostejši zajedavci naših psov; do 30 % odraslih psov in kar do 70 % mladičev je okuženih s parazitom Toxacara canis. Pripadnice te vrste so zelo plodne in lahko izležejo do 300.000 jajčec dnevno. Okuženi psi jih zato v velikanskih količinah izločajo z iztrebki. Prav tako se lahko okužba prenese z matere na mladičke že v maternici. Psički se tako že rodijo okuženi z glistami ali pa se okužijo z materinim mlekom.
Okuženi psi lahko sploh ne kažejo značilnih znakov okužbe, lahko pa imajo močno drisko, napet trebušček in bruhajo. Slednji znaki so predvsem pogosti pri mladičkih. Pri mladičkih zaradi potujočih razvojnih oblik lahko pride tudi do respiratornih težav – kašlja in celo pljučnice.
Kavljasti črvi (Ancylosotma spp.) so še bolj agresivni, saj se s posebnim kavljem pričvrstijo na sluznico črevesja ter se hranijo s tkivom in krvjo. Jajčeca s pasjimi iztrebki pridejo na tla in iz njih se izležejo ličinke. Pes se lahko okuži z vohanjem ali lizanjem okužene zemlje, lahko pa ličinke pridejo v telo preko kože. Okuženost psov je do 30 %.
Zaradi hranjenja s krvjo gliste te vrste povzročajo izgubo krvi v črevesju. Lahko resno ogrozijo zdravje, predvsem to velja za mladičke, saj lahko povzročijo krvavo drisko in anemijo, včasih tudi smrtno. Pri odraslih psih so navadno znaki bolj blagi in opazimo le izgubo teže in prebavne težave.
Srčna glista – te poznam?
[members_only]
Včasih so bila področja dirofilarije daleč od naših krajev, že nekaj let pa je tudi Primorska del endemičnega območja, bolezen pa včasih zaznamo tudi drugje po državi. Tudi če ne živi ob obali, naš kuža ni varen, saj je lahko bolezni izpostavljen tudi ko počitnikujemo ob morju ali potujemo z njim v ogrožene države.
Odrasle srčne gliste živijo v velikih žilah pljuč in srcu ter lahko merijo tudi do 30 cm. Tu se naselijo približno šest mesecev po piku okuženega komarja. Ko v srcu dozorijo, vplivajo na pretok krvi. Desno srce je prisiljeno delati močneje, kar progresivno povzroči srčno odpoved.
Bolezen lahko dolgo časa poteka brez znakov. Znaki se prično postopoma in se stopnjujejo od hitrega utrujanja in zadihanosti do kašlja po aktivnosti. Kasneje je kašelj prisoten tudi v mirovanju, utrujenost pa je stalna. Bolezen je težko ozdravljiva, saj je potreben kirurški poseg za odstranitev parazitov iz votlin srca in žil, ki je lahko zelo tvegan. Zato je pri tej bolezni absolutno nujna preventiva, to je redno delovanje na razvojne oblike glist v krvnem obtoku, preden se naselijo v pljučih in srcu.
Kako nevarni so notranji zajedavci psov za ljudi?
Z valjastimi glistami (oziroma z njihovimi razvojnimi oblikami) se okužimo tudi ljudje. Glede na tkiva, skozi katera potujejo, nastajajo različne zdravstvene težave pri ljudeh. Med najhujšimi je slepota. Najbolj izpostavljeni so otroci, ki se pogosto igrajo na tleh, z zemljo in peskom, kjer so prisotna jajčeca parazitov. Odrasli pa v stik z njimi največkrat pridejo z vrtnarjenjem. Za Slovenijo točnih podatkov ni, v Veliki Britaniji pa je okuženost z jajčeci Toxocara spp. celo več kot 60 %.
S kavljastimi črvi se lahko okužimo, če smo v stiku z zemljo, ki je kontaminirana z ličinkami. Podobno kot pri psih lahko ličinke zavrtajo v našo kožo. Na mestu, kjer so vstopile v kožo, povzročajo srbenje, njihovo migriranje pod kožo pa je opazno tudi s prostim očesom.
Kako pravilno zaščititi psa?
Po najnovejših priporočilih ESCAP (European Scientific Counsel Companion Animal Parasites) je potrebno mladičke do šestega meseca starosti prav vsak mesec zaščititi s primernim zdravilom proti notranjim zajedavcem. Odrasli psi pa morajo dobiti zdravilo vsaj tri- do štirikrat letno.
Za zaščito pred srčno glisto mora pes v ogroženih področjih prejeti zdravilo, ki deluje na mikrofilarije srčne gliste, prav vsak mesec, v primeru, da v ogroženo področje le potuje, pa en mesec po prihodu domov.
Kako zaščititi sebe in svojo družino?
Ker živijo naši psi v tesnem stiku z nami, smo lahko parazitom, ki jih imajo, izpostavljeni tudi njihovi lastniki. Poleg tega, da nas lahko grizejo bolhe ali da nam pes s sprehoda prinese klope v posteljo in smo tako izpostavljeni boleznim, ki jih ti prenašajo, pa smo še posebej ogroženi tudi zaradi notranjih zajedavcev. Najpomembnejša zaščita je redno zdravljenje zunanjih in notranjih zajedavcev pri naših ljubljencih.
Za dodatno zaščito pred okužbo pa je priporočljivo upoštevati tudi naslednje nasvete:
- redno si umivajte roke, posebno pozorni bodite pri otrocih,
- pobirajte iztrebke za svojim kužkom; tudi na domačem vrtu jih pospravljajte dnevno,
- če vaš kuža uživa nekuhano meso, morate biti posebej pozorni na redno zdravljenje notranjih parazitov,
- če imate več ljubljenčkov, je potrebno hkrati zdraviti vse. Nikakor ne smete pozabiti na ljubljenčke drugih vrst, posebej mačke, saj so zaradi svojih lovskih podvigov še bolj pogosto okužene z notranjimi paraziti.
[/members_only]
Maja Stopar, dr. vet. med.
Objavljeno v devetindvajseti številki revije Kužek
