Res veste, kaj se dogaja v telesu vašega psa?

Parazitarna obolenja pri psih

Ali ste vedeli, da zajedavci lahko neovirano živijo v vašem psu, pa vi tega sploh ne veste?

res-veste-kaj-se-dogaja-v-telesu-vasega-psaLastniki psov največkrat opazimo, da ima naš kuža bolhe in klope, saj jih lahko vidimo na koži. Na gostujoče notranje parazite, ki lahko ogrožajo tako zdravje psa kot zdravje naše družine, a mi tega sploh ne vemo, pa nismo tako pozorni. Če ljudje pojemo jajčeca nekaterih vrst notranjih zajedavcev, se lahko tudi v našem telesu razvijejo razvojne stopnje teh parazitov in povzročajo težave z zdravjem. Da bi se izognili okužbam pri ljudeh, je ključnega pomena redno zdravljenje notranjih parazitov pri naših živalih, kar je posebno pomembno v družinah z otroki.

»Gliste«

Za notranje zajedavce nekako splošno uporabljamo kar izraz gliste, čeprav gre za nekaj različnih skupin in vrst, denimo valjaste črve, kavljaste črve ter celo gliste, ki jih sploh ne najdemo v črevesju, temveč srcu.

Poleg mesta v telesu, kjer živijo odrasli zajedavci, denimo v črevesju, srcu ali mehurju, povzročajo težave tudi razvojne oblike teh zajedavcev, ko potujejo skozi različna tkiva v telesu, da pridejo do svojih priljubljenih organov. Pri mladih psih tako lahko pogosto opazimo s črevesjem prav nič povezan znak – kašelj, ki ga povzročijo razvojne oblike črevesnih glist (tako imenovane potujoče larve), ko med svojo potjo do črevesja potujejo preko pljuč.

S črevesnimi paraziti se psi okužijo, ko vohajo ali ližejo okuženo travo in zemljo, in to še leta po tem, ko se je tam pokakal okuženi kuža. Okužijo se lahko tudi z uživanjem trave, koreninic ali zemlje, pa tudi z igračkami, ki pridejo v stik z zemljo.

Valjasti črvi so najpogostejši zajedavci naših psov; do 30 % odraslih psov in kar do 70 % mladičev je okuženih s parazitom Toxacara canis. Pripadnice te vrste so zelo plodne in lahko izležejo do 300.000 jajčec dnevno. Okuženi psi jih zato v velikanskih količinah izločajo z iztrebki. Prav tako se lahko okužba prenese z matere na mladičke že v maternici. Psički se tako že rodijo okuženi z glistami ali pa se okužijo z materinim mlekom.

Okuženi psi lahko sploh ne kažejo značilnih znakov okužbe, lahko pa imajo močno drisko, napet trebušček in bruhajo. Slednji znaki so predvsem pogosti pri mladičkih. Pri mladičkih zaradi potujočih razvojnih oblik lahko pride tudi do respiratornih težav – kašlja in celo pljučnice.

Kavljasti črvi (Ancylosotma spp.) so še bolj agresivni, saj se s posebnim kavljem pričvrstijo na sluznico črevesja ter se hranijo s tkivom in krvjo. Jajčeca s pasjimi iztrebki pridejo na tla in iz njih se izležejo ličinke. Pes se lahko okuži z vohanjem ali lizanjem okužene zemlje,  lahko pa ličinke pridejo v telo preko kože. Okuženost psov je do 30 %.

Zaradi hranjenja s krvjo gliste te vrste povzročajo izgubo krvi v črevesju. Lahko resno ogrozijo zdravje, predvsem to velja za mladičke, saj lahko povzročijo krvavo drisko in anemijo, včasih tudi smrtno. Pri odraslih psih so navadno znaki bolj blagi in opazimo le izgubo teže in prebavne težave.

Srčna glista – te poznam?

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Maja Stopar, dr. vet. med.

Objavljeno v devetindvajseti številki revije Kužek