Številni kužki uživajo na dolgih sprehodih s svojimi skrbniki, se razigrano podijo za svojimi igračami, uživajo ob mlaskanju najljubše hrane in zvečer mirno zaspijo v svojem ljubečem domu. Tako bi v idealnem svetu potekal vsakdanjik slehernega psa. Pa vendar v realnosti ogromno kužkov v zavetiščih čaka na novo priložnost. Na nekoga, ki se bo z njimi ukvarjal in jih imel rad. Taki psi imajo pogosto za sabo žalostne zgodbe, včasih zaradi malomarnosti lastnikov, drugič celo mučenja. Četudi jim morda ne moremo ponuditi novega doma, lahko pomagamo. Sprehajanje psov v zavetišču je ena izmed možnosti.
Kako postanemo sprehajalci v zavetišču?
Sprehajalci psov v zavetiščih so izjemnega pomena, saj pripomorejo k socializaciji psa in mu polepšajo dni v zavetišču. Poleg samega sprehoda je pomemben predvsem stik med psom in človekom, ki mora biti profesionalen. Preden postanemo sprehajalci psov moramo ponekod opraviti brezplačni tečaj za sprehajalce, s katerim se priučimo pravilnega pristopa in vedenja na sprehodu z zapuščenimi kužki. S pozitivno motivacijo in nagrajevanjem pri psu utrjujemo želene vedenjske vzorce in omogočimo, da je učenje prijetno za oba. »Izobraževanja so zelo pomembna, saj ljudje največkrat psa iz zavetišča primerjajo s svojim psom, ki so ga imeli ali pa ga imajo doma, kar pa na žalost ni enako. Psi v zavetišču so na začetku pod določenim stresom in seveda s svojo zgodbo, ki je mi ne poznamo. Zato hočemo bodočim sprehajalcem predstaviti vsaj nekaj pravil, ki jih ob sprehodu psa iz zavetišča morajo obvezno upoštevati,« je povedala mag. Mojca Bandur Križanec, vodja Zavetišča za živali Maribor. Usposobljenih sprehajalcev si želijo tudi v zavetiščih Horjul in Meli. Nekatera zavetišča ne zahtevajo opravljenega internega izobraževanja in dovoljujejo sprehajanje psov po predhodnem dogovoru, pri čemer si želijo vzpostaviti ekipo rednih sprehajalcev, npr. v Zavetišču za živali Turk. Ponekod pse vodijo na sprehod zaposleni v zavetišču, npr. v Zavetišču Sevnica in Zavetišču Brežice. V Obalnem zavetišču je za sprehajanje psov dobrodošel vsak, ki ima željo pomagati. Predhodne najave niso potrebne, za varno in kakovostno izvedbo pa psa izbere oskrbnik.
[members_only]
Več kot samo sprehod
Vloga sprehajalcev psov v zavetišču je zelo velika in pomembna. Še posebej to pride do izraza pri ukvarjanju z bolj zahtevnimi kužki, ki imajo za seboj slabe izkušnje. Pse lahko sprehajamo v času uradnih ur urah zavetišča. Kosmatinca lahko včasih izbere sprehajalec sam ali pa mu ga določi za to pristojna oseba v zavetišču glede na razpored. Pri sprehajanju moramo psa tudi miselno zaposliti, z njim sodelovati in utrjevati vaje poslušnosti. Ključno je, da sprehajalci spremljajo vedenje psa in sproti poročajo svoja opažanja in vedenjske spremembe. »Od sprehajalcev pričakujemo, da pridejo v zavetišče večkrat. Naš cilj je, da so dnevno vsi psi vsaj enkrat na sprehodu. Pričakujemo tudi, da nam po sprehodu sporočijo, če so pri psu opazil kakršnekoli spremembe,« je povedala mag. Mojca Bandur Križanec.
Izobraževanja prostovoljcev
Prostovoljci se lahko za sprehajanje psov obrnejo na izbrano zavetišče. Ta so ob velikem številu živali, ki zahtevajo čas in pozornost, hvaležna za vsako pomoč. V Zavetišču Ljubljana se sprehajalci psov lahko prijavijo za prostovoljno pomoč preko spletne strani. Po izpolnjenem vprašalniku so primerni kandidati povabljeni na uvodni sestanek. Trenutno imajo 25 prostovoljcev, ki so usposobljeni za pravilno vodenje in pomoč pri socializaciji psov v zavetišču. V Zavetišču za živali Maribor je, po besedah vodje zavetišča, rednih sprehajalcev med deset in petnajst. Na vprašanje, ali se večja ozaveščenost o problematiki že pozna pri številu prostovoljcev pa mag. Mojca Bandur Križanec odgovarja: »Število sprehajalcev trenutno ostaja enako, se pa sedaj v pomladanskih mesecih poveča povpraševanje po izobraževanju za sprehajalce.« Kot pravi, je tečaj v zadnjih treh letih opravilo nekaj sto ljudi. Opravljanje izobraževanja v Zavetišču Ljubljana priporočajo tudi vsem bodočim lastnikom psov, ki bodo z rednim sprehajanjem pridobili pomembne veščine za pravilno vodenje svojega psa. Še posebej je to priporočljivo za tiste, ki so se odločili za posvojitev zahtevnejših pasem, ki zahtevajo več poznavanja in izkušenj. Po drugi strani se pojavljajo dvomi, ali je zahteva po predhodno opravljenem tečaju res najboljša odločitev zavetišč. Formalnosti in zaveze pogosto odbijejo nadobudne ljubitelje psov. Marsikdo bi se v svojem prostem času odločil za sprehajanje kužkov v zavetišču, vendar se ne želi udeležiti obveznega usposabljanja. Hkrati pa se psi tako navežejo na enega skrbnika, kar s seboj prinaša prednosti in slabosti. Po eni strani lahko dosledno spremljamo napredovanje psa in vzpostavimo zaupanje, po drugi pa mu onemogočimo pestrost interakcij, menjavanje okolja in nimamo širšega vpogleda v predvidljivost njegovih odzivov, saj ves čas preživlja z osebo, katere je vajen.
Popestrimo dneve kosmatincem v zavetiščih
Samo Zavetišče Ljubljana letno novi dom poišče od 600 do 700 živalim. Novi dom in nova priložnost za zapuščene živali so nagrada za vse – tako zaposlene kot prostovoljce, ki aktivno pomagajo v zavetiščih. Predvsem starejšim kužkom s slabimi izkušnjami, ki veljajo za bolj agresivne, je težje poiskati nove skrbnike. Kot sprehajalci lahko takim psom pomagamo pri socializaciji, popestrimo njihove dni, vzpostavimo zaupanje ter z uspešnim sodelovanjem izboljšamo možnosti za posvojitev. Prostovoljci so v zavetiščih vedno dobrodošli. Poleg dobrega dela, novih znanj, veščin in izkušenj, z rednimi sprehodi vzpostavimo kakovosten odnos s štirinožnimi prijatelji in se tudi sami razgibamo. Zavetiščem, ki pokajo po šivih, pa lahko pomagamo tudi s posvojitvijo na daljavo, promoviranjem odgovornega skrbništva, objavami živali na socialnih omrežjih, z ozaveščanjem in donacijami. Tu brez dvoma drži, da vsak lahko pomaga, če le želi.
[/members_only]Enja Zagoršek
Objavljeno v triindvajseti številki revije Kužek
