Britanska dobrodelna agencija »Dogs Trust«, ki skrbi za pasje pravice in se trudi za izboljšanje kvalitete njihovih življenj, je pred štiriintridesetimi leti skovala slogan »PES NI SAMO ZA BOŽIČ, AMPAK DARILO ZA VSE ŽIVLJENJE«, ko so ugotovili, da se le nekaj mesecev po Božičnih praznikih ljudje množično znebijo svojih »ljubljenčkov«, ki so jih dobili v dar. Spoznali so, da je dandanašnji slogan bolj primeren kot kdajkoli prej, saj se živali vračajo v trgovine, kjer so bile kupljene, še več pa v razna zavetišča in v dobrodelne ustanove.
Ko ljudi povprašajo za razloge, zakaj so pse prinesli v zavetišča, so odgovori velikokrat osupljivo neverjetni. »Dogs Trust« je v namen izboljšanja teh razmer objavil listo najbolj pogostih razlogov. Ti naj bi med drugimi vsebovali naslednje odgovore:
- Pes ni več tako luštkan
- Postal je prevelik za naš dom
- Preveč laja
- Ne paše k našemu kavču (!)
- Preglasno smrči
- Ne zmore se naučiti trikov
- Vseskozi prdi
- Smrdi po psu
- Straši našo zlato ribico
- Laja na metulje
- V resnici sploh ne izgleda tako kot je izgledal na spletni strani
- Pes se je postaral in mi več ne prinaša radosti
- Boli me hrbet kadar moram za njim pobirati iztrebke
- Potrebujem manjšega psa
- Ne morem ga nositi v svoji torbici in kupljene oblekice mu ne pristajajo
- Ne zna hoditi po položenem linoleju v hiši
- Pes dobi preveč pozornosti pri drugih
- Pes me sploh ne mara (to je bil odgovor nekoga, ki je bil lastnik psa manj kot en dan)
[members_only]
Seveda imajo nekateri lastniki dober razlog, da živali dajo v zavetišče, kjer upajo, da jih bojo dobili ljudje, ki bojo zanj lepo skrbeli. Eden teh je recimo ta, da v Veliki Britaniji večina lastnikov stanovanj v pogodbene klavzule uvrsti tudi »no pets policy« ali člen, v katerem se potencialni podnajemniki odrečejo hišnim ljubljenčkom, ponavadi zaradi tega, ker se stanodajalci bojijo poškodb pohištva in preprog ali pa morebitnega vonja po živalih. Nekateri ljudje ali pa njihovi otroci razvijejo alergije na dlako ali pa pes postane nasilen, zaradi ekonomske krize si jih nekateri ne morejo več privoščiti in podobno – vse to so legitimni razlogi in zavetišča so razumevajoča v takih primerih.
Veliko ljudi pa prinese pse nazaj in v formular vpiše razloge, ki znajo biti prav patetični. Eden izmed takih razlogov, ki ga je omenila dobrodelna agencija, je bil primer štiri letnega terierja Kirka, ob katerega vrnitvi je lastnik zapisal, da »Kirk postane razposajeno razburjen, kadar se ga pelje na sprehod…«.
Agencija je v preteklem letu poskrbela za kar 16.000 psov, zato so se še posebej skrbno pripravili za po- praznično obdobje, saj se bojijo, da bo število nezaželjenih živali še veliko večje kot v prejšnjih letih. Pri agenciji pravijo, da izjemno veliko ljudi sploh ne razmisli dobro, koliko predanosti, ljubezni, časa in pozornosti je potrebno, da si uspešen in zadovoljen lastnik psa, ter da je vse to potrebno dobro premisliti, preden se odločiš za nakup. Predvsem to velja za ljudi, ki kupijo mladičke, kateri so jim pri srcu, dokler so majhni, ko pa le malo odrastejo, se njihov odnos spremeni.
Po vzorih iz filmov in literature ljudje še vedno radi darujejo luštne majhne mladičke, brez da bi pomislili, kakšen vpliv bo to imelo na dom in družino dolgoročno, ko bo kužek zrasel v psa. Dve izmed najbolj priljubljenih pasem so labradorci iz reklame za toaletni papir kot zaročno darilo, ali pa dalmatinci kot v Disneyevem filmu 101 Dalmatinec za otroke. Dobrodelna agencija tako poziva ljudi naj dobro premislijo,preden se odločijo družino povečati za štirinožnega člana, ter da naj si zapomnijo, da kužek nikoli ne bi smel priti v družino zavit v darilni papir.
