Moj je najlepši – pasje razstave

3844

Pasje razstave so prireditve, kjer se v svoji najlepši luči predstavijo rodovniški psi različnih pasem. Potegujejo se za različne nazive, le eden pa na koncu dneva osvoji naziv – BEST IN SHOW (BIS) oz. postane najlepši pes celotne razstave.

Pasje razstave potekajo že vse od leta 1859, ko so pripravili prvo konec junija v Newcastlu v Veliki Britaniji. Razstava je bila namenjena samo predstavnikom pasem poeneter in seter. Razstavljenih je bilo 60 psov, dogodek pa si je ogledalo kar 15.000 gledalcev.
Uspeh prve razstave je takratne kinologe gnal naprej in kaj kmalu so organizirali še eno, tokrat v Birminghamu. Tu se je predstavilo več pasem – poleg poentrov in setrov še retriverji, clumber in koker španjeli – mladiče pa so prvič ločili od odraslih psov v t. i. puppy classu (razredu za mladiče).
Zdaj v Birminghamu vsako leto poteka bolj kot ne najbolj znana razstava psov, ki je svoj čas podirala vse možne rekorde. To je Cruft’s, ki je svoje ime dobila po ustanovitelju Charlesu Cruftu.
Cruft’s pa ni edina razstava z dolgoletno tradicijo. Tako kot ima Evropa Cruft’s ima Amerika Westminster. Obema je skupno, da sta težko dosegljivi, saj se je treba na obe kvalificirati skozi posebne, temu namenjene razstave. Tako tam tekmujejo le najboljši psi.

Pasje razstave, ki jih poznamo danes, so v veliki meri drugačne, a namen je še vedno enak – dokazati, da je naš pes najlepši.
V grobem bi lahko razstave razdelili na državne in mednarodne. Enkrat na leto pa v izbrani državi – vsaka v svoji – potekata še evropska in svetovna razstava. Vsaka ponuja različne možnosti. Na državnih se psi potegujejo za kandidature CAC, ki omogočajo psu, da postane prvak države, v kateri tekmuje. Na mednarodnih lahko psi poleg prej omenjenih CAC-ov pridobijo tudi naziv CACIB, ki jim omogoča, da postanejo mednarodni prvaki v lepoti. Zadnji dve potekata kot mednarodna razstava, le da psi z osvojenimi nazivi CACIB postanejo evropski prvaki oz. svetovni prvaki leta. Poleg tega je poskrbljeno tudi za mlade pse, ki lahko tako osvajajo nazive PRM – prvak razreda mladih na vseh kategorijah razstav in tako postanejo mladinski prvaki. [members_only] Tako lahko psi, ki tekmujejo v kategoriji mladih, psi, ki se potegujejo (za) »odrasle« šampionate v kategoriji odraslih psov, in tudi veterani postanejo najlepši predstavniki pasme. Mladi se najprej potegujejo za JUNIOR BEST OF BREED (JBOB) – mladi prvak pasme. Veterani se tako kot mladi v svojem razredu potegujejo za VETERAN BEST OF BREED. Odrasli se potem skupaj z mladim JBOB in z najlepšim veteranom pasme pomerijo za naziv BEST OF BREED (BOB) – najlepši predstavnik pasme. Vse te nazive psom dodeljuje sodnik, ki ga izbere organizator razstave. Najboljši predstavniki pasem se popoldne pomerijo med seboj v t. i. defileju prvakov, po svojih skupinah FCI. Slovenija je članica FCI (mednarodne kinološke zveze), zato uporablja sistem desetih skupin. Vsaki pripada neka množica pasem, ki imajo skupne lastnosti: v prvi najdemo ovčarske pasme in planšarske pse (z izjemo švicarskih planšarskih psov), drugi molose, šnavcerje, pinče in švicarske planšarske pse, v tretji terierje, četrti jazbečarje, peti pripadajo pratipski psi, špici in vlečni psi, šesti goniči in krvosledci, sedmi setri in preostali ptičarji, osmi retriverji in šarivci, deveti družni psi ter deseti hrti.
Vsi dobitniki nazivov BOB so dolžni pokazati svojo lepoto tudi v svoji skupini FCI. Enako velja za zmagovalce JBOB in veteranske BOB, ki se največkrat pomerijo z vsemi skupinami FCI skupaj, le kadar je konkurenca večja – v razredu mladih –, se tudi ti zmagovalci JBOB pomerijo najprej znotraj svojih skupin FCI. Tam sodnik izbere od tri do pet (odvisno od države) najboljših psov, zmagovalec pa se kvalificira v najprestižnejši del razstave – BIS. Tam tekmuje za naziv najlepšega psa razstave deset (kot je tudi FCI skupin) predstavnikov, prvouvrščenih v posamezni skupini. Osvojiti omenjeni naziv je največji dosežek na razstavi, saj se naš pes dokaže med  500–30.000 prijavljenimi kužki, odvisno od velikosti posamezne razstave. Zmagovalec dobi poleg naziva še velik pokal ali rozeto za spomin ter druge praktične nagrade – npr. briketirano pasjo hrano.

Na razstave pa ne smemo gledati preveč resno. Predstavljati nam morajo piknik oz. organizirano druženje različnih psov, pasem in pasjeljubcev. Tam lahko spoznamo veliko prijateljev in ljubiteljev pasme, ki jo imamo sami, spoznamo pse iz različnih koncev sveta ter dobimo koristne napotke od bolj izkušenih lastnikov in razstavljavcev. Vedno se razstav udeležujejo tudi vzreditelji, saj tam lahko dobijo potrdilo, da so na pravi poti v svoji vzreji, in drugim pokažejo svoj pogled na pasmo. Zato razstave priporočam tudi tistim, ki še iščejo novega člana družine, ne samo zato, da bodo na enem mestu našli veliko različnih pasem psov, našli bodo tudi veliko vzrediteljev in poznavalcev, ki jim lahko svetujejo pri nakupu psa.

Vsak, ki se bo razstave udeležil, bo opazil veliko energijo, ki žene naprej vse razstavljavce in lastnike psov. Energijo in ljubezen do svojih ljubljenčkov, ki na razstavi kar sijejo od veselja, saj so jim lastniki namenili celotni vikend. Psom, ki so samozavestni, je razstavljanje namreč v užitek in prav radi paradirajo po razstavnem ringu in kažejo svojo lepoto. Če se pasjih razstav lotimo pravilno, to za psa ne predstavlja nikakršnega mučenja, kot to velikokrat slišimo, pač pa je to še en poseben dan več.

Razstave v Sloveniji so organizirane pogosteje, kot bi si laiki mislili. Letos je organiziranih šestnajst razstav, od tega štiri državne, pet »dvojnih CACIB-ov« oz. dvodnevnih mednarodnih razstav ter ena mednarodna s tekmovanjem TOP 20 – izborom dvajsetih najuspešnejših psov v Sloveniji v tem letu. Vsaka razstava poteka v drugem kraju, več o njih pa si lahko preberete na spletnih straneh Kinološke zveze Slovenije.

Vsekakor toplo priporočam obisk razstave vsem ljubiteljem psov, saj ne bo pustila slabega vtisa. Če ne drugega, boste spoznali nove ljudi in kupili kakšno malenkost svojemu ljubljencu, saj na razstavah vedno najdemo odlično založene stojnice z vsemi potrebnimi pripomočki in okraski.

[/members_only]

Neža Jereb

 

Objavljeno v drugi številki revije Kužek