Komunikacija psa s človekom, 3. del

3115

Tokrat vam bomo predstavili vidno sporazumevanje psov, in sicer signale uhljev, pogled in obrazne signale. Zelo pomembno je, da znamo opazovati svojega psa, saj bomo tako takoj vedeli, ali je z njim kaj narobe ali slučajno hoče napasti kakšnega psa ali človeka. Ob poznavanju vidnih signalov bomo to zlahka preprečili, samo pozorno moramo opazovati.

Signali uhljev

Če sta uhlja postavljena pokonci, to pomeni čuječnost, samozaupanje in pozornost. Pri psih z visečimi uhlji moramo opazovati bolj pozorno in natančno, lahko se jim dvigne le ušesni koren. Na stran postavljena uhlja pomenita vznemirjenost. Če uhlja še bolj položi, je to za vrstnika znak grožnje. Nazaj položena uhlja sta znak negotovosti. Ne napeta, ohlapno noseča uhlja pri psih z visečimi uhlji kažeta na nezainteresiranost, umirjenost in zadovoljstvo. Če pes s popolnoma dvignjenima uhljema laja in maha z repom, niti njemu samemu ni jasno, kako naj se obnaša. Rad bi bil prijazen, hkrati pa mora čuvati svoje območje (Klever, 1991).

Kadar ima pes uhlja postavljena odločno naprej (kaže zobe in viha smrček), je to znak za dejaven agresiven izziv, ki ga je zmožen dominanten in samozavesten pes. Uhlji so polegli povsem nazaj (ob tem so zobje psa vidni, čelo pa je nagubano), kadar je pes prestrašeno-agresiven, vendar nedominanten, počuti se ogroženega. Znamenje napetosti ali tesnobe v zvezi z dogajanjem nam narekujejo uhlji rahlo zamaknjeni, toliko da se zdijo rahlo poševni, pes lahko ob takem signalu hitro preide v napad ali beg – odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov. Kadar je pes podložen in pomirjen, se ne more odločiti, ali je celo malce zaskrbljen, mu uhlji trzajo, po navadi nagnjeni rahlo naprej (Coren, 2001).


Opis: Od leve proti desni: pozoren, grozi, pripravljen na boj; spodaj od leve proti desni: pozoren, ponižen, čisto ponižen.

[members_only]

Pogled

Pasji pogled zelo veliko pove. Če nas pes gleda odkrito in naravnost v oči, pomeni, da nam zaupa in da se čuti varnega. Pes, ki človeku nikoli ne pogleda v oči, s tem izraža, da človek ne razume njegove govorice in da se jima ni posrečilo vzpostaviti pravega odnosa. Pogled, ki nenehno bega z ene tačke na drugo, govori, da se nas pes boji in da nas nima rad. Neznani pes, ki se ob srečanju grozeče zastrmi v nas, hoče s tem pokazati, da bo ob najmanjšem gibu ugriznil; najbolje je, da se ne premaknemo (Falappi, 2002).

Mežikanje pri psu pomirljivo blaži grožnjo v pogledu in niža konfrontacijsko raven, ne da bi zaradi njega kaj dosti trpel ugled. Večje kot so zenice pri psih, bolj čustveno zdražen je pes, večje in bolj okrogle kot so oči, bolj dominanten in grozen je signal, ki ga oddaja pes. Manjše kot so oči, bolj pomirjujoč in podložen je pes s takšnim pogledom. Kadar na mestu, kjer so pri ljudeh obrvi, opazite pri psu gubanje čela, potem gre za signale, ki čustveno povsem ustrezajo človeški obrvni signalizaciji (Coren, 2001).

Obrazni signali

Če pes kaže zobe, pri čemer dvigne šobi, zgrbanči kožo na smrčku in zguba čelo, je nevaren, še posebej, če ima hkrati na hrbtu greben. Če pa potegne šobi nazaj in s tem privzdigne ustna kota ter nekoliko odpre gobec, uhlja pa ima postavljena pokonci, je to izraz, ki poziva k igri in pravi: »Pridi, igraj se z mano!« Hkrati skoči naprej, kot če bi hotel ugrizniti, maha z repom in poskakuje. Pes na enak način vabi k igri človeka ali pa svojega lastnika (Klever, 1991).

Kadar je gobec sproščen in malce odprt (jezik je lahko viden ali pa celo visi čez spodnje zobe), takrat se nam pes želi nasmehniti. Zanimanje in pozornost nam nakazuje zaprt gobec (jezik in zobje so skriti, pes je nekam zazrt in se rahlo nagiba naprej). Pravi izraz nejevolje, grožnje ali nevarnosti, ki ga utegne spremljati zamolklo renčanje, so zavihane ustnice, tako da kažejo nekaj zob, gobec pa je povečini zaprt. Ustnice so zavihane, da se vidijo sekalci in podočniki, koža nad smrčkom je nekoliko nagubana, gobec pa je deloma odprt. Vse to kaže na dejavno agresiven odziv, katerega gibalo je bodisi ogrožena socialna dominanca bodisi strah. Kadar pa so ustnice privihane, da se vidijo ne samo zobje, ampak tudi dlesni nad sprednjimi zobmi, vidno nagubana je tudi koža nad nozdrvmi, takrat je prisotna visoka stopnja dejavne agresivnosti z veliko verjetnostjo, da bo pes napadel, če izziv ne pojenja. Pri obraznih signalih veljajo neka splošna pravila, povezana z gobcem, in sicer več kot je videti zob in dlesni, večjo grožnjo izraža signal; če so usta široko odprta in ustna kotička zaokrožena v C, potem temelji grožnja na dominanci; če so usta odprta, a sta kotička ustnic videti pritegnjena nazaj, potem temelji grožnja na strahu. Zehanje je znamenje, ki izdaja stres ali tesnobo; človek ga lahko uporabi tudi za ublažitev grožnje. Oblizovanje obraza je pomirljiva gesta dejavne podvrženosti, ki priznava tujo oblast. Iz obdobja mladiča se je ohranila kot prošnja za hrano. Lizanje po zraku pa naznanja skrajno pomirljivo gesto, ki izkazuje boječo vdanost (Coren, 2001).

V naslednji številki se bomo dotaknili še repnih signalov in govorice pasjega telesa.

[/members_only]

Mateja Čurč

 

Objavljeno v štirinajsti številki revije Kužek