Primeren za:
Manj izkušene pasje vodnike
Družine z otroci
Na kratko o bruseljskem grifonu:
Vesel
Zabaven
Zvest
Živahen
Posebne zahteve:
Bruseljski grifon je, kot sorodnika belgijski grifon in mali brabandec, majhen, živahen in prikupen kuža, ki je zaradi majhnosti dobro prilagojen na življenje v manjših mestnih stanovanjih.
Zgodovina
Grifoni so bili včasih najbolj priljubljeni na deželi, in sicer zaradi svojega lovskega nagona, ki se je najbolje izkazal v preganjanju podgan. Bruseljski grifon in nemški opičji pinč imata zagotovo iste kuštrave prednike, saj je po njem bruseljski grifon povzel glavne anatomske značilnosti. Med drugim so grifoni obogateni z yorkširskim in irskim terierjem, mopsom in predvsem karlovim španjelom, ki je močno posegel v razvoj teh ljubkih psov. Poznamo več vrst grifonov – belgijski, bruseljski in mali brabandec in dovoljene so paritvene kombinacije vseh treh, zato lahko vse tri najdemo v istem leglu.
Med vrstami grifonov je najbolj znan bruseljski. Ti psi so se pojavili v državah Beneluksa konec prejšnjega stoletja in svoj uradni standard dobili šele v prvih letih tega stoletja. Prvič se je bruseljski grifon pojavil leta 1880 na veliki razstavi v glavnem mestu Belgije, kjer je tudi zmagal. Pasma je pridobila na veljavi šele kasneje, leta 1905.
Videz
Je majhen in ponosen kuža skoraj popolnoma kvadratičnega telesa in zanimivega izraza, ki je zanj tako značilen. Doseže od 3,5 do 6 kg teže. Glava je v primerjavi s telesom precej velika, s skoraj človeškim izrazom. Bruseljski grifon ima na glavi in obraznem delu daljšo, kuštravo dlako. Stop je zelo dobro definiran, nos črn, gobček pa je zelo kratek. Za pasmo je značilno, da je spodnja čeljust nekoliko daljša od zgornje. Oči so postavljene široko vsakasebi, velike in okrogle ter čim temnejše barve. Ušesa so majhna in visoko nasajena, nošena navzgor in rahlo prepognjena. Vrat je srednje dolžine, harmonično prehaja v kratek in čvrst hrbet. Prsni koš je širok in globok. Rep je visoko nastavljen in nošen navzgor, ne sme pa biti zavit tako, da se s konico dotika hrbta. Noge so ravne, močnih kosti, komolci so tesno ob telesu, zadnje noge pa so dobro okotene. Tačke so majhne in okrogle s temnimi krempeljci. V gibanju noge premika paralelno z dobrim odrivom zadaj. Belgijski in briseljski grifon imata žimasto dlako, ki ne sme biti svilnate ali volnene teksture, s podlanko. Dlaka je daljša na glavi in tvori značilno brado, brke in košate obrvi. Bruseljski grifon je lahko rdeč ali rdečkast z dovoljeno črno barvo na glavi. Belgijski pa je črn ali črno-rjav (black and tan).
Temperament
Psi te pasme so pravi mali radovedneži, živahni, zvesti, mirni, igrivi in nekomplicirani ter izjemno prijazni do otrok, starejših in tudi do živali.
So praktični mestni psi, ki radi tečejo in se igrajo v naravi, zato moramo bruseljskemu grifonu kljub odlični asmiliranosti na mesto to omogočiti. Tam se mestni kužek spremeni v potuhnjenega lovca, ki sem in tja voha, skače in išče sledove drugih živali. Ker pa gre za zelo poslušnega psa, njegov nagon z lahkoto ukrotimo. Grifoni so tudi izjemno čuječi in zvesti, zato so izjemno radi v bližini svojega lastnika, saj so nanj zelo navezani. Ne lajajo veliko, kadar pa lajajo, je to bolj potihem, saj zaradi nazaj pomaknjenega smrčka težje dihajo. Iz istega razloga se tudi močno solzijo. Pri nas bruseljski grifon ni razširjen, ker je njihova vzreja precej težka, videz pa morda ne ustreza današnjemu okusu.
Zdravje in nega
Predel oči in smrčka zahteva posebno nego, kužek namreč zaradi nazaj pomaknjenega nosu težje diha ter se močno solzi, poleg tega pa tudi smrči. Vzreja je nekoliko težja, ker je kotitev za samičko naporna in zato večinoma poteka pod veterinarskim nadzorom. Večjih dednih in genetskih napak pri grifonih ni, tudi redko zbolijo.
Skrbeti moramo za njihovo dlako, da bodo imeli zdrav in sijoč »kožušček«. Dlaka bruseljskih grifonov je srednje dolga, gosta, ostra ter resasta, zaželeno je, da je čim trša. Resasti grifoni zato v določenih časovnih intervalih potrebujejo trimanje, pri katerem brki, brada in obrvi ostanejo nedotaknjeni. Trimanje je strokoven izraz za odstranjevanje odmrle dlake pri kužkih. Starejše dlake moramo vedno odstraniti, da lahko zrastejo nove in lepše.
