Zakaj se pasme psov med seboj tako razlikujejo?

Rejci že desetletja vzrejajo različne pasme mačk, med katerimi najdemo le manjše fizične razlike. V večini se razlikujejo po obliki obraza, dolžini udov, oblike ušes in kožuščku različnih barv, teksture in dolžine. V primerjavi s fizičnimi razlikami med pasmami psov so to le nianse. Primerjajmo samo majhne jazbečarje s podolgovatim telesom in kratkimi udi ali mastifa z več kot 45 kilogrami in močno konstrukcijo telesa. Če v nabor dodamo še maltežana in mopsa, so razlike med njimi še bolj očitne.

Združene države Amerike s Cat Fanciers’ Association (CFA) trenutno priznavajo 42 pasem mačk, medtem ko American Kennel Club (AKC) opredeljuje 190 pasem psov. Mednarodna organizacija Fédération Cynologique Internationale (FCI) priznava kar 340 pasjih pasem. Leslie Lyons, profesorica veterinarske medicine na Univerzi v Missouriju, je za Live Science pasme definirala kot rodove udomačenih živali, ki so bile s selektivno vzrejo skrbno nadzorovane in sčasoma manipulirane do te mere, da imajo novi rodovi konsistentno lastnosti, značilne za točno določeno pasmo.

Nove mutacije

Nepričakovane spremembe v videzu živali, kamor sodijo nenavadna velikost, skodrana dlaka, manko repa ali druge značilne lastnosti so posledica genetskih mutacij, do katerih v naravi prihaja ves čas. Mutacije, ki so ljudem všeč, se nato skušajo ohraniti v čim večji meri. Lyonsova pojasnjuje, da ima vsaka žival določen »osnovni načrt telesne zgradbe, ko pa pride do mutacije, ljudje izberejo tiste, ki so jim najljubše«. Razvoj večine mačjih pasem se je pospešeno odvijal šele v zadnjih 75 letih, pasme psov pa se nasprotno razvijajo že več stoletij, kar potrjuje tudi Elaine Ostrander, glavna raziskovalka na oddelku genetike rakavih obolenj in primerjalnih genomik na Nacionalnem inštitutu za zdravje (National Institute of Health).

Družabniki in sodelavci

Tako mačke kot psi skupaj z ljudmi živijo že mnogo let, precej dlje od pojava različnih pasem. Ostanki okostij v zahodni Rusiji nakazujejo, da se je udomačevanje psov pričelo približno 19.000 let nazaj, medtem ko so mačke pričeli udomačevati precej kasneje, šele 10.000 let nazaj, kar so raziskovalci ugotovili s pomočjo ostankov iz Bližnjega vzhoda. Z vzpostavljenjem odnosa med psom in človekom se je začelo tudi t. i. partnerstvo, saj so ljudje ugotovili, da psi lahko opravljajo visoko specializirane naloge. S selektivno vzrejo so ljudje v različnih življenjskih okoljih vzrejali takšne pasme, ki so jim pomagale preživeti, kot je pojasnila Ostranderjeva za LiveScience. Kot primer navaja pašo koz v gorskih regijah in ovac na pastirskih območjih, kjer gorat svet od psa zahteva poudarek na drugih lastnostih kot na prostranih travnikih.

Drugje so psi pomagali pri zaščiti premoženja, pri dvigovanju težkih bremen na kmetijah ali pri lovu na različne vrste živali, kjer znova obstajajo razlike med lovskimi psi za veliko in močno jelenjad ali za manjše in hitrejše jazbece, ki se skrivajo v luknjah. Ostranderjeva trdi, da namerno križanje in selekcija določenih lastnosti pripeljeta do te neverjetne raznolikosti psičkov, s katerimi se danes vsakodnevno srečujemo. Nasprotno od psov so imele mačke v preteklosti v gospodinjstvih eno izmed dveh vlog, ali so bile v vlogi družabnikov ali pa so lovile miši in druge glodavce. Mačke so te naloge povsem dobro opravljale v svojih privzetih oblikah in velikostih, zato njihovi skrbniki niso imeli potrebe po drastičnemu preoblikovanju njihove telesne zgradbe.

Si želite celo leto spremljati zanimive in poučne vsebine o negi, vzgoji, zdravju, prehrani psov, novice iz pasjega sveta, zabavne in ganljive pasje zgodbe in še in še in še … ? Naročite se na spletni dostop za samo 9,90 € na leto!

Maša Pirnat

Vir:

 

Deli

NI KOMENTARJEV

PUSTITE KOMENTAR