Zakaj mi je pes prinesel svojo kost?

Pasje kosmatince lahko v grobem razdelimo na dve skupini. Prvo skupino predstavljajo psi, ki kost v trenutku, ko si jo prisvojijo,  odnesejo v najbolj oddaljen kot. Tam jo skrbno čuvajo in če se jim poskusimo približati samo za milimeter, že slišimo renčanje in smo soočeni z ne preveč prijetnim pasjim pogledom. Druga skupina psov pa kost prinese skrbniku oziroma človeku, ki ga ima rad, kot da bi želeli svoje dragoceno darilo deliti tudi z nami. V mojem naročju se sicer največkrat znajde dragocena lesena veja, že vsa slinasta in prežvečena, ampak vseeno me zanima, kakšne razlage so za takšno početje našli strokovnjaki za pasje vedenje.

Poglej me

Ponavljanje vedenj, na katera se okolica odziva, je  že v pasji naravi. Behavioristične znanosti to strokovno poimenujejo “zakon učinka”. Ko je kuža torej prvič prinesel pokazati kost in se z njo v gobčku ponosno sprehajal mimo vas, vi pa ste si mislili in tudi pokazali, kako čudovit se vam zdi, bo to dejanje ponavljal že samo zato, da ga boste spet pohvalili in nagradili. Kakršna koli nagrada ali pozornost je za psa namreč videti kot nagrada. Ko z migajočim repkom in novo pridobitvijo v ustih pride do vas, ga lahko skoraj slišimo, kakor da bi rekel: “Poglej me, kost imam, ali me nimaš zaradi tega še bolj rad?”

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Maša Pirnat

Vir:
www.cuteness.com