Prvi koraki v novem domu

3076

S pomladjo se vsako leto poveča povpraševanje po pasjih mladičkih, s tem pa tudi število novih skrbnikov, ki se spoprijemajo z radostmi in s skrivnostmi pasjega sveta.

O pasteh pri nakupu pasjega mladiča je bilo že veliko napisanega, prihod štirinožca v novi dom pa pomeni začetek odgovornega lastništva in priložnost, da vse naučeno preizkusimo tudi v praksi. Prvi koraki kužka v novem domu naj ne pomenijo niza stresnih dogodkov, ampak »piko na i« priprav na prihod novega družinskega člana. Vsak skrbnik se mora zavedati, da je z nakupom prevzel tudi odgovornost voditi svojega kužka skozi vse faze življenja in biti z njim v dobrem, pa tudi v slabem.

Prvi tedni v novem domu so izredno pomembni: mladiček je kot testo, v katerega se vtisnejo dobre in slabe izkušnje, ki se jih ne bo nikdar več znebil. Nadaljuje se obdobje socializacije, pa tudi habituacije. Naj bodo izkušnje le dobre. Mladička ne obremenjujemo z radovednimi obiski znancev in sorodnikov, naj ne bo igrača za otroke. Pustimo mu čas, da se navadi na novo okolico. S pretiranim vsiljevanjem nežnosti in z odvečnimi napornimi obiski lahko povzročimo zavrtost ali agresivnost, ki bo ostala za vedno. Tako kot dojenček tudi mladiček relativno veliko spi, ko pa je buden, je zelo dejaven in mu je potrebno najti prijetne zaposlitve ter vedno le prijazna srečanja z drugimi ljudmi in živalmi. Ko se bo umaknil iz vaše družbe, naj bo to konec »akcije« do naslednjega budnega obdobja.

Prva pot k veterinarju

Skrbnik je mladička v prvem tednu bivanja v novem domu dolžan vpisati v Centralni register psov (CRP), ki ga vodi Veterinarska uprava Republike Slovenije. Pri izbranem veterinarju – koncesionarju bomo to uredili zelo hitro, potrebujemo le evropski pasji potni list (modro knjižico) in kupoprodajno pogodbo. Veterinar bo mladička tudi pregledal, preveril številko vstavljenega čipa, svetoval glede nadaljnjega cepljenja, odpravljanja zunanjih in notranjih zajedavcev ter morebitnih prehranskih sprememb oziroma dopolnil. Mladička bo tudi stehtal.

Družabnost

Mladiček prihaja iz legla, kjer je bil vajen družbe sorojencev in je dneve preživljal v igri z njimi pod budnim očesom pasje mame. Zdaj je novi skrbnik postal njegovo novo krdelo in mu je kot odgovoren skrbnik družbo tudi dolžan zagotoviti. Vsak dober vzreditelj pričakuje, da si bo vsaj eden od odraslih družinskih članov ob prihodu mladiča vzel teden dni dopusta zanj in mu olajšal prehod v novo življenjsko obdobje. Med igro in prijetnimi izkušnjami naj počasi spoznava domače okolje. Pes je socialna žival, samota zanj ni naravno stanje in za nekatere pasme to še posebej velja. Osamljen pes, še posebej mladič, razvije vrsto neželenih vedenj in je podvržen dodatnemu stresu, ki lahko vpliva na njegovo zdravje in splošno telesno odpornost. Mnogim težavam se bomo izognili, če bomo mladičku že v začetku dovolili vstop v bivalne prostore.

Večina skrbnikov, ki svoj dom resnično deli s pasjim prijateljem, pravi, da njihov pes vse razume, samo govoriti ne zna. Trditev postane samoumevna, če seštejemo nešteto vtisov, ki jih pes osvoji tako rekoč mimogrede, ko se kar med vsakdanjimi opravili ukvarjamo še z njegovo vzgojo. Od malega ga usmerjamo, popravljamo njegove napake in predvsem nagrajujemo njegovo pravilno vedenje. Če si vzamemo dovolj časa za postopno privajanje na samostojnost, mladiček ne bo imel težav z ločitveno tesnobo. V stanovanju ga sprva zapuščamo le za nekaj minut, nato čas podaljšujemo, pustimo mu igrače in dovolj priboljškov za grizenje. Počasi bo ugotovil, da je naš odhod pravzaprav nekaj prijetnega: dobi igračo, priboljšek in še v miru se lahko naspi. In najpomembnejše: prepričati ga moramo, da se bomo vedno vrnili.

[members_only]

Pasja vratca

Pred leti smo lahko le v ameriških filmih občudovali domače ljubljence, pse in mačke, ki se prosto sprehajajo v hišo ali stanovanje in spet ven skozi posebna vratca z loputo. Danes to ni več novost v naših domovih, čeprav se skrbniki psov včasih po nepotrebnem z nezaupanjem lotevajo predelave svojih vrat. Za pse, ki se radi zadržujejo v hiši, hkrati pa bi jim želeli omogočiti prost izhod na prosto, je idealna rešitev namestitev pasjih vratc. Pes jih sam odpira in pride v hišo, ko si to zaželi. Seveda je pri tem pomembno, da je dvorišče ali le njegov del varno ograjen.

Različne velikosti vrat, ki jih dobite na našem trgu, so primerne za vse pasme psov, razen največjih. Pri tem je bolj kot višina vratc pomembna višina, na katero vrata namestimo, saj se tudi večji pes ne bo obotavljal dvigniti nog, teže pa se bo splazil skozi prenizko postavljena vratca. Odprtino zapira loputa, ki pri različnih izvedbah lahko prepreči prehod v eno ali obe smeri ter ob robovih tesni in preprečuje prepih.

Kdaj in zakaj je pravzaprav priporočljivo, da se odločimo za takšna vratca? Pasji svet ima svoje posebnosti in je včasih postavljen na glavo: pes je na vrtu, tam je njegov priljubljeni prostor. Mili pogled skozi okno in praskanje po vratih nas opomni, da si naš štirinožec nadvse želi naše družbe. Ampak kmalu se zgodba ponovi v obratni smeri, ko je treba ven zaradi opravljanja pasjih potreb. Pasja vratca poenostavijo te postopke. Učenje oziroma privajanje na novo pridobitev še za največje trdobučneže ne traja več kot nekaj poskusov s slastno nagrado na drugi strani vrat. Umetnost sprehajanja skozi pasja vratca kužki neverjetno hitro osvojijo.

Na varnem

Varnost je za mladička na vrhu lestvice pomembnih vrednot. Po prvih negotovih korakih se bo pričelo raziskovanje sveta in vse večja samostojnost. Mladič mora biti na prostem vedno pod nadzorom, ne le zato, ker lahko dela škodo, pač pa tudi zato, ker lahko doživi kopico neprijetnih izkušenj, kar bo posledično oblikovalo njegovo vedenjsko sliko. Tudi zakonodaja nam nalaga obveznost, da mora biti pes pod nadzorom skrbnika na javnih površinah, ne nazadnje pa ne smemo prezreti možnosti, da nam mladička lahko povozijo ali celo ukradejo. Varnost pomeni tudi, da ima mladiček na voljo čisto svoj prostor, kamor se lahko umakne, ne da bi ga kdo nadlegoval. Predvsem mu morate to dopustiti vsakič, ko si bo, utrujen od vaše družbe ali igre oziroma sprehoda, privoščil počitek. Marsikdo ponudi kužku udobno ležišče, drugi škatlo, tretji sobni boks. Za vse velike pasme, ki so podvržene dednemu nagnjenju h kolčni ali komolčni displaziji, velja, da je potrebno še posebej paziti pri hoji po stopnicah, po bregu navzdol, pri preskokih, pri teku ob kolesu … ter se naštetemu najbolje izogniti, dokler se sklepi mladega psa ne izoblikujejo.

Za kužkovo varnost ni odveč razmisliti o ograjici oziroma vratcih, ki jih namestimo med podboje vrat in s tem omejimo njegovo gibanje, ko je potrebno, hkrati pa imamo pregled nad dogajanjem. Predvsem je to smiselno na vrhu stopnic, na vhodnih vratih in podobno. Enako kot pri majhnem zvedavem otroku ne gre pozabiti tudi pri mladem kužku, da je potrebno zaščititi električne vodnike, odstraniti dolge zavese in strupene rastline, pospraviti obutev.

Vzgoja in šolanje

Preden ga pripeljemo domov, se moramo s člani družine dogovoriti, kam bo imel vstop in kam ne. Zagotovo bomo presenečeni, kako hitro bo kužek, pa čeprav še nebogljen mladiček, osvojil nove navade, če mu jih bomo predstavili mirno, odločno, v pravem času in na pravi način. Poznavalci priporočajo in izkušnje govorijo, naj ima pes od vsega začetka enake omejitve kot potem vse življenje: če odrasel pes ne bo smel ležati na kavču, tega tudi mladičku ne dopuščajte. Večina skrbnikov – začetnikov pade na izpitu, ko se je treba odreči dajanju ostankov hrane neposredno z mize. Proseči pogledi, dvignjena tačka, skorajda »stoja na trepalnicah« in drugo. Kaj vse mladiček ne naredi, da bi skrbnika prepričal o nujnosti grižljaja z mize? Pa vendar je prepotrebno zamižati in pogledati proč. Seveda bo mladiček kakšen priboljšek, ki ostane od kosila in ni na škodo pasjemu zdravju, že dobil, vendar ga bo našel v svoji skledi in to potem, ko bo družina svoj »obred« dokončala. Navajanje na disciplino med obroki družine je nujno potreben pogoj, če želimo svojega kužka kdaj vzeti s seboj v gostinski lokal, kjer je prosjačenje in nadlegovanje gostov še posebej prepovedano. V zadnjem času prisotnost psov v lokalu namreč ni nič nenavadnega, a pod pogojem, da je pes primerno vzgojen in socializiran. Skrbniki psov, še posebej tujci, ne puščajo več svojih psov v avtomobilih, medtem ko gredo na kosilo ali na kavo, zato izbirajo lokale, kjer so kužki dobrodošli. Učenje lepega vedenja v lokalu pa se začne že zelo zgodaj, tako rekoč takoj, ko se začnemo z mladičkom potepati po svetu.

Neželeno vedenje dosledno spregledamo, nagrajujemo pa dobro opravljeno delo. Nagrada, lahko je priboljšek ali pa igračka, naj bo vedno v bližini! Ne glede na poreklo, pasmo in velikost, je za vsakega mladička vstopnica v odraslo življenje opravljen tečaj v mali šoli. Ni potrebno posebej poudarjati, da je izbira dobre male šole zelo pomembna. Izkušeni inštruktorji bodo skozi igro vodili malega šolarja in njegovega skrbnika proti cilju, kužek bo spoznaval nove pasme in drugačne pse, ki bodo primerne starosti za njegovo družbo. Od vsega je zagotovo najpomembnejše, da bo inštruktor ves čas šolanja na voljo za vprašanja in sprotno reševanje težav, še preden te prerastejo v resen problem.

Vsak lastnik mladega kužka si želi lepo vzgojenega in prijaznega psa. Zavedati se je treba, da je za dosego tega cilja potrebno veliko potrpežljivega trdega dela, ki pa se brez dvoma obrestuje. Vse, kar leto in pol vlagamo v našega doraščajočega psa, bomo želi v naslednjih desetih letih mirnega sožitja. Če pes preživi večino časa v pesjaku, od njega pač ne morete pričakovati niti zahtevati, da se bo znal obnašati v stanovanju, v družbi otrok in odraslih, da bo poznal skrivnosti sporazumevanja z ljudmi in drugimi živalmi. Čim več časa bo pes v družbi ljudi, tem hitreje se bo naučil sporazumevanja s skrbnikom in on z njim. Leto dni star pes je tako rekoč še prvošolec, zato od njega ne zahtevajmo diplomo »pasje univerze«, pač pa se naučimo z njim komunicirati v njem razumljivem jeziku, uporabljajte vedno enake izraze in povelja. Mladič zna ležati in sedeti tako rekoč od rojstva, zato nam ga tega ni potrebno učiti; sami se moramo naučiti primernega načina, kako mu brez prisile in na njemu razumljiv način dopovedati, kdaj naj sede oziroma leže.

Opravljanje potrebe

Pri navajanju na vsakdanji red, tudi sobno čistočo, sta potrebna potrpežljivost in nekaj znanja, nikakor pa ne kazen. Mladički so pri dobrem vzreditelju že spoznali prve učne ure sobne čistoče, saj se noben pes ne želi iztrebljati v svojem neposrednem bivalnem okolju. Dober vzreditelj je mladičkom omogočil, da so si za opravljanje potrebe izbrali ločen prostor oziroma izhod na prosto. Sobna čistoča je lahko velik problem tistih skrbnikov, ki so kupili mladiča pri »sobnem« vzreditelju ali množičnem rejcu. Če je mladič prvič stopil na travo šele, ko ga odnesemo iz domačega gnezda, smo si s tako izbiro vzreditelja naredili slabo uslugo. Pet tednov star mladič že ohranja svoje okolje čisto in hodi ven opravljat fiziološke potrebe, če mu ponudimo priložnost. Uporaben je tudi nasvet, da je mladiča priporočljivo, še preden ga prinesemo v stanovanje, pustiti na travnati površini pred vhodom, da se polula in ga nato pohvalimo. Če bo najprej »osvojil« prostor za lulanje za kavčem, je prvi nesporazum že tu. Vedno si je treba v začetku vzeti dovolj časa, in navajanje na opravljanje potrebe zunaj bo zelo enostavno. V novem domu je za začetek najbolje uporabiti posteljne predloge ali posebej za opravljanje pasjih potreb namenjene pleničke, ki jih dobimo v lekarni oziroma v vsaki bolje založeni trgovini s pasjimi potrebščinami. Takoj zjutraj pred zajtrkom in po vsakem hranjenju naj gre mladiček ven, najzanesljivejši znak za potrebo je vohljanje po tleh in vrtenje v krogu. Kužka takrat čim hitreje, vendar mirno odnesemo ven, ko pa potrebo opravi, ga zelo pohvalimo. Nikdar ga ne oštevamo, če potrebo opravi na neprimernem kraju. Nezaželeno vedenje je treba spregledati tudi v tem primeru. Pri navajanju na sobno čistočo običajno delamo napake: ena največjih je, da kužka takoj, ko je opravil potrebo zunaj, odpeljemo nazaj domov. Tako bo hitro povezal opravljanje potrebe z odhodom s sprehoda in nam zlepa ne bo naredil veselja, da bi se hitro polulal, ko se nam bo mudilo.

Prehrana

Skrbnik nadaljuje tam, kjer je prenehal vzreditelj, vsekakor po enakem receptu in z enako vrsto hrane. Če se jo odloči iz kakršnegakoli razloga zamenjati, je to potrebno storiti postopoma. Menjava hrane naj traja teden dni, s tem da se razmerje nove vrste hrane veča v škodo stare. Po dvanajstih tednih starosti damo mladičku od tri do štiri obroke dnevno. Od pol leta do enega leta starosti psičkom damo dva do tri obroke dnevno.

Psi so v mladosti hitro rastoče živali, pravimo, da rastejo pred našimi očmi, zato njihovi prehrani posvečamo posebno pozornost. Od psa, ki v razvoju ne dobi ustrezne prehrane, ne moremo pričakovati, da bo lepo raščen, vzdržljiv in odporen. Pes s šestimi meseci doseže dve tretjini svoje velikosti. V tem obdobju najintenzivneje raste in pridobiva na teži. Po dvanajstih mesecih pa je večina pasem, razen največjih, že odraščenih. Od takrat dalje dnevno količino hrane razdelimo na dva obroka.

Skrbnik naj se uči

Še pred izbiro in nakupom mladička je pametno zbrati potrebne informacije o pasmi, obveznostih skrbnika, zdravju, zaščitnih cepljenjih in podobno. Na srečo je zdaj v slovenskem jeziku na voljo velika izbira kakovostne literature.

[/members_only]

Mojca Sajovic, radiol. ing., homeopatinja

 

Objavljeno v šesti številki revije Kužek