Predstavitev pasme: nemški bokser

9202

predstavitev-pasme-nemski-bokser2Je energičen in vedno pripravljen za akcijo, pa vendar tako mil in nežen, da se lahko kadarkoli prelevi v čudovito »kavčno lenobo«. Ko se zagledaš v te tople okrogle oči, te brez težav ovije okoli šapice, in ko imašmožnost sprejeti v svoj dom tega čudovitega univerzalnega klovna, si življenja brez njega enostavno ne predstavljašveč. In takrat spoznaš, zakaj vsi pravi ljubitelji nemških bokserjev vedno pravijo: »Enkrat bokser, vedno bokser!« – Sabina Vesel

Zgodovina pasme

Kot nam že samo ime pasme – nemški bokser, izvirno Deutscher boxer – pove, je bila pasma ustvarjena v Nemčiji. Prvi snovalec pasme je bil Friederich Robert, zgodovina pasme pa sega v pozno 19. stoletje. Bokser, kot ga poznamo danes, se je takrat začel razvijati iz sedaj že izumrle pasme brabantski bullenbeiser. Brabantskega bullenbeiserja so v preteklosti vzrejali predvsem lovci, ti psi pa so bili namenjeni zasledovanju medvedov, divjih prašičev in jelenov. Njihova naloga je bila, da zagrabijo divjad in jo zadržijo do prihoda lovcev. Za to nalogo je moral brabantski bullenbeiser imeti kar se da širok gobec in širok razmak zob. Le tako je namreč lahko pravilno zagrizel in tudi zadržal plen. Vsak predstavnik pasme, ki je bil primeren za takšno nalogo, je bil primeren tudi za nadaljnjo vzrejo, ta je namreč v preteklosti temeljila le na uporabnosti za delo. Na ta način so izvajali selekcijo vzreje in od tod je pasma dobila širok gobec z navzgor zavihanim smrčkom.

Friederich Robert je vojaški rok služil v kolonijalni vojski v Južni Afriki, od tam pa je prinesel idejo o bojnem, vojaškem psu. V vojskah je takrat pes dobival vse večjo veljavo in uporabnost. Želel si je ustvariti močnega, gibčnega, srednje velikega psa, ki bo uporaben za vojsko in policijo. In tako se je v zadnji tretjini devetnajstega stoletja v Nemčiji začela rojevati nova nemška pasma. Današnji nemški bokser je torej potomec že omenjene izumrle pasme brabantski bullenbeiser, k današnji podobi pa so pripomogli še sledeči; Georg Alt je iz Francije pripeljal psico, ki so jo nato parili z njenim sinom iz kombinacije s psom neznanega porekla. Tako sta ta dva psa dala svoje prve potomce – Alt’s Floro II. in Alt Scheckin. Floro II. so nato parili z njenim očetom Boxom, iz te kombinacije pa se je skotil Maiers Lord, ki je kasneje v kombinaciji z Maiers Floro dal temeljnega samca, Picola v. Angertorja. Po drugi strani so psico Floro II. parili z buldogom po imenu Tom, ki ga je doktor Toensien uvozil iz Anglije. Ta paritvena kombinacija pa je dala Blanko v. Angertor in prvega psa, vpisanega v rodovno knjigo nemških bokserjev – Muhlbauer’s Flockija. Nato se je iz paritve prej omenjenega temeljnega samca Picola ter psičke Blanke skotila psička »Eva«, mati vseh nemških bokserjev, in tako je pričel nastajati današnji nemški bokser.

Leta 1894 so se Friedrich Robert, Elard Konig in R. Hopner odločili, da bodo stabilizirali pasmo. Tako so leta 1895 organizirali prvo poizkusno razstavo, zmagovalec te pa je bil Muhlbauer’s Flocki, ki si je tako pridobil prvi vpis v rodovno knjigo nemških bokserjev. Kmalu zatem je bil ustanovljen prvi klub za nemške bokserje, imenovan The Deutscher Boxer Club. Ker so bile znotraj pasme še vedno velike razlike v tipu, je nato omenjeni klub leta 1902 objavil prvi standard pasme nemški bokser. To je bil podroben dokument, ki se do danes dejansko ni veliko spremenil.

Proti koncu prve svetovne vojne pa je nemški bokser dobil pomembno vlogo, ki je pasmo pripeljala do priznanja. Takrat so bili namreč vpoklicani vsi razpoložljivi psi – med njimi tudi nemški bokserji, ki so se izkazali za odlične delovne in službene pse. To je pasmi omogočilo delo na poligonu, na dolgi rok pa je priznanje utrdilo premike v vzreji, kar se tiče karakterja in temperamenta pasme. Ves ta trud vseh vpletenih, odziv in razvoj psov ter čas, ki je bil za vse to potreben, so pripeljali do karakterno stabilnih, delovno uporabnih, idealnih družinskih psov, ki jih poznamo danes.

Videz

[members_only]

predstavitev-pasme-nemski-bokserNemški bokser spada med srednje velike pse. Plečna višina samca naj bi bila med 57 in 63 cm, plečna višina samice pa med 53 in 60 cm. Teža samca naj bi se gibala med 30 in 34 kg, teža samice pa med 23 in 27 kg. Njegova dlaka je kratka, brez podlanke. Ima močne kosti ter močno razvite mišice, njegova posebnost pa je to, da je v telo kvadratičen – to pomeni, da je dolžina telesa enaka višini telesa. Njegov vesel ter razigran karakter močno vpliva na njegovo značilno energično, živahno, elegantno in okretno gibanje. Ne sme delovati okorno, neokretno ter zavaljeno in robustno –neelegantno – k temu lahko močno pripomore tudi odvečna telesna teža ali prevelika masa psa. Telo nemškega bokserja je torej kvadratno, krepko in mišičasto. Hrbet mora biti kratek, trden in raven, prsni koš pa globok in segajočdo njegovih komolcev. Spodnja linija mora potekati elegantno v tipičnem loku, ki se začne z globokim prsnim košem in konča s čvrstim ter ozkim trebušnim delom. Prednje okončine morajo biti ravne in vzporedne ter močne, šapice pa majhne, okrogle ter čvrste. Zadnje okončine morajo biti zelo mišičaste, stopala zadnjih tačk pa imajo rahel naklon k tlom (95 do 100 stopinj). Repek, ki se ga ne kupira več, je nastavljen visoko. Kar pa je poleg elegantnega telesa pri bokserju še pomembno, je njegova posebno oblikovana glava, ki mu daje značilen in čisto poseben izgled. Glava nemškega bokserja mora biti skladna s telesom – to pomeni, da ne sme delovati niti prelahko in niti pretežko. Gobček mora biti kratek, širok, močan in kvadratičen. Na obliko gobčka vplivajo oblika čeljusti, postavitev zobovja in oblika ustnic. Brada mora biti močna, zasukana navzgor, ne sme pa izrazito presegati zgornje ustnice, tudi zgornja ustnica ne sme v celoti prekrivati brade. Čeprav so zelo ljubki, ko se jim ustnica zatakne za spodnji zob ali pa jim ven iz gobčka gleda jeziček, pa zobje in jezik ne smejo biti vidni. Nos bokserja je širok in črn ter rahlo obrnjen navzgor, nosnice pa so široke. Spodnja čeljust mora biti daljša od zgornje ter rahlo ukrivljena navzgor in zaradi tega je za bokserja značilen rahel predgriz. Oči bokserja so velike , rahlo izbuljene ter temne, prav tako temni pa morajo biti robovi vek (čeprav se precej pogosto pojavi tudi nepigmentirana tretja veka). Pogled bokserja tako izraža njegovo inteligenco in toplo energijo. Uhlji (ki se jih ne kupira več) morajo v mirovanju ležati na ličnicah in z izrazitim pregibom padajoč naprej (ušesa je včasih potrebno rahlo masirati, da ne pride to t.i. štrlečih ušes, ki dajejo nemškemu bokserju videz »netopirčka«). Vrat pa mora biti eleganten, ravno prav dolg v primerjavi s telesom in glavo ter mišičast in brez odvečne kože.

Nemški bokser je gladkodlak pes, barvno pa sta priznani dve različici – rumena in progasta. Njegove tačke, prsi, glavo in vrat pa lahko pokrivajo bele oznake. Gobček in oči mora prekrivati črna maska. Poznamo seveda tudi bele bokserje, ki se še vedno ne uporabljajo v vzreji, čeprav niso nič neobičajnega in so povsem normalni, saj so rezultat parjenja dveh staršev z belinami. Beli bokserji niso albino, tudi redki niso. Bokserje, katerih bele lise prekrivajo več kot eno tretjino njihovega kožuha, praviloma imenujemo beli bokserji. Gensko so namreč tudi beli bokserji rjavi ali progasti s pretirano belimi lisami, ki pač prekrivajo osnovno barvo kožuha. V preteklosti se je tem čudovitim belim predstavnikom pasme godila velika krivica, saj so jih namreč evtanizirali, danes pa so beli bokserji ljubeči hišni ljubljenčki, ki pa se jih še vedno ne razstavlja, ne sme pa se jih niti pariti.

Temperament in vzgoja

predstavitev-pasme-nemski-bokser4Čeprav je bokser po izgledu zelo lep in prav poseben pes, ga še bolj edinstvenega naredi njegov čudovit karakter. V oskrbi pravih, ljubečih in doslednih skrbnikov se bo razvil v iskrivega, radovednega, inteligentnega psa, ki bo v stalni pripravljenosti ugajati svojim skrbnikom. Bokserji namreč slovijo po svoji privrženosti in zvestobi do vseh družinskih članov. Poznani pa so tudi po tem, da so vredni zaupanja in da so za družino, ki ji pripadajo, pripravljeni storiti vse. Brez skrbi jim lahko zaupamo tudi v bližini majhnih otrok in dojenčkov, saj jih preprosto obožujejo, do njih pa so presenetljivo nežni in ljubeči.

So odlični čuvaji, ki oznanijo vsako spremembo, vendar so kljub temu do tujcev previdni samo prvih nekaj sekund. Ko namreč spoznajo, da tujec ni nevaren, bo ta takoj postal njihov nov najboljši prijatelj. Zato ne bodite presenečeni, če bo poštar zaradi svojih rednih obiskov postal njegov najbolj priljubljen obiskovalec. Bokserji so psi, ki živijo za družbo, pozornost in ljubezen. In ko bodo od svojega skrbnika to tudi dobili, bodo postali nepogrešljivi člani družine. Kljub svoji prijaznosti pa potrebujejo odločno, vendar dovolj nežno, dosledno vzgojo. Agresija do ljudi je pri tej pasmi izredno redka, vendar se kljub temu lahko pojavi, če vzgoja in socializacija psa od mladička naprej ni pravilna. Bokserja lahko z lahkoto tudi izšolamo, saj so to psi, ki hrepenijo po človeški družbi, zaradi svoje inteligentnosti in pripravljenosti za sodelovanje pa v šolanju naravnost uživajo. Znani so tudi po tem, da so zelo dobri delovni in reševalni psi. Zaradi svoje delovne preteklosti pa tudi danes neizmerno uživajo v urjenju njihovih možgančkov, poleg tega pa je učenje odličen način za pozitivno usmerjanje njihove energije, ki je ne premorejo prav malo. So namreč izredno aktivni in energični, to energijo pa je dobro preusmeriti v pozitivne stvari. Kljub njihovi pripravljenosti za sodelovanje pa je učenje vendarle malo počasnejše kot na primer pri nemškemu ovčarju, kajti bokserji so psi, ki veliko razmišljajo. Kljub temu da večina pasjih šol temelji na pozitivni motivaciji, pa je potrebno tudi tu poudariti, da se pri šolanju bokserja izrecno odsvetuje uporabljanje kakršnekoli grobe metode šolanja. Za pasmo je značilno tudi odkrito izkazovanje čustev. Pred pozornimi skrbniki namreč ne morejo skriti svoje neizmerne sreče in tudi žalosti. So pa tudi ena izmed redkih pasem s smislom za humor in včasih se zdi, kot da ves čas razmišljajo, kako in s čim bi nas nasmejali. Tukaj lahko skrbniki bokserjev odkrito priznamo, da jim večino časa to tudi odlično uspeva! Poleg vseh teh čudovitih lastnosti pa imajo prav poseben smisel za igro. Vsak, ki je namreč opazoval bokserja – ali še bolje – dva bokserja med igro, bo vedel, da je njihov način igre prav edinstven in opazovalcu se prav lahko zazdi, da opazuje dva, ki se »boksata«. Ko se namreč bokser postavi na zadnje tace, uporabi sprednje tace kot roke in tako resnično zgleda, kot bi se tepel.

Zdravje

Kljub vsem čudovitim lastnostim – tako vizualnim kot karakternim – pa je na žalost bokser pes, ki je podvržen različnim dednim boleznim. Pasmo pestijo zdravstvene težave s srcem ( aortna in pulminarna stenoza, popuščanje zaklopk), težave s hrbtenico (spondiloza) ter kolčna displazija. Za vse te omenjene bolezni pa je v Sloveniji za opravljanje vzrejnega pregleda potrebno predložiti zdravstvene izvide. Psi in psice, ki namreč nimajo dobrih zdravstvenih izvidov srca, hrbtenice in kolkov, vzrejnega dovoljenja ne dobijo in tako se vse te dedne bolezni na srečo omejujejo oziroma preprečujejo. Zato je zelo pomembno, da se pred nakupom novega štirinožnega družinskega člana dobro pozanimate o zdravstvenih izvidih njegovih staršev in prednikov. Zaradi spregledanih zdravstvenih težav lahko namrečkužku in vaši družini nakopljete žalost, bolečino in ne nazadnje velike veterinarske stroške. Danes se tudi pred oddajo mladičkov v Sloveniji pri veliki večini registriranih vzrediteljev opravlja tudi ultrazvok srca in tako lahko že od samega začetka vemo, da bomo v svoj dom pripeljali kužka, čigar srce ni le veliko, temveč tudi zdravo. Vsak vzreditelj pa vas bo nato ob doseženi starosti psa opomnil in napotil tudi na zdravstveni pregled, kjer boste lahko opravili še pregled hrbtenice in kolkov ter se tako izognili zdravstvenim nevšečnostim oziroma jih boste lažje preprečili.

Poleg že naštetih zdravstvenih težav pa pasmo pogosto pestijo rak različnih oblik in ledvične bolezni.

Nega

predstavitev-pasme-nemski-bokser3Dlaka nemškega bokserja je zelo nezahtevna za vzdrževanje. Kopanje in uporaba šamponov naj bosta omejena. Izrazitega telesnega vonja (zdrav) nemški bokser nima. Priporočljivo ga je na vsake toliko časa skrtačiti, da odstranite odmrlo dlako. Namesto kopanja in tuširanja pa preprosto navlažite krpo ali brisačo in ga temeljito obrišite po celem telesu. Tako kot pri vseh kužkih pa je priporočljivo umiti tačke po vsakodnevnem sprehodu (sploh pozimi, ko so pločniki in ceste polni soli). Redno higieno (sem spada nega krempljev, uhljev in zobovja) pa je potrebno – tako kot pri vseh pasmah – vzdrževati.

Posebnosti:

Fizična aktivnost: Bokser je pes, ki zahteva veliko gibanja. Vsakodnevni dolgi in raznoliki sprehodi so zanj nujni, saj bo le tako lahko porabil svojo odvečno energijo, ki se bo v njih kopičila čez dan. Bokser je pasma, pri kateri še posebno velja zlato pravilo za vse skrbnike psov: »Utrujen pes je priden pes.«

Razpoložljiv čas: Bokser je pes, ki zahteva obilico časa, lahko bi rekli tudi, da zahteva »človeka celega«. Ker so izredno nesrečni, če niso v človeški družbi, je to pasma, ki je primerna za ljudi, ki so pripravljeni večino svojega prostega časa –če ne kar ves prosti čas – porabiti zanje.

Potrpljenje: Bokser –še posebno mlad bokser – bo od vas zahteval veliko potrpljenja, saj so po naravi čisto pravi »lumpi«. Zaradi tega niso primerni za ljudi, ki se hitro razjezijo. Znajo biti zelo svojeglavi, originalni in polni idej. In ko boste že mislili, da svojega bokserja poznate do obisti, vas bo vedno znova presenetil.

Primernost: Bokserji so načeloma primerni tudi za ljudi, ki nimajo izkušenj s psi in so pripravljeni te pridobiti, vendar je že v samem začetku potrebno vedeti sledeče: Bokser je pasma, ki nikakor ni primerna za v pesjak. Prvi razlog je ta, da imajo ti psi kratko dlako, ki nima podlanke, in zaradi tega zelo slabo prenašajo mraz. In drugi razlog je ta, da močno potrebujejo družbo. Osamljen bokser bo namreč zelo, zelo nesrečen bokser. Zelo dobro pa se bokserji razumejo tudi z drugimi živalmi in če smo le od začetka previdni (paziti je potrebno, da zaradi svoje navihanosti in radovednosti ne storijo kakšne neumnosti), bodo z mačkami, drugimi psi, hrčki in celo zajci postali pravi prijatelji.

Če ustrezate vsem naštetim zahtevam pasme in če ste pripravljeni svojo energijo, čas, ljubezen in pozornost usmeriti v učenje, razvajanje in življenje z malim nagajivčkom, ki bo zrastel v velikega pasjega klovna, ste idealen skrbnik za bokserja. Naj vas tu še opomniva, da so prvi meseci z malim nagajivčkom zelo zahtevni in da bo mala prisrčna kepica po vsej verjetnosti postavila vaše življenje na glavo. Verjetno boste imeli tudi občutek, da se je vaša družina povečala za tri člane in ne samo za enega. Pa vendar bosta energija in neizmerna ljubezen, ki ju boste dobili v zameno, vredni vsake sekunde vašega časa in vsakega sivega lasa, ki vam ga bo po vsej verjetnosti povzročil s svojimi lumparijami. Z veliko količino potrpežljivosti, vztrajnosti, razumevanja in vaše ljubezni bo namreč ta mali nagajivček s potlačenim noskom zrastel v odličnega družabnika, ki bo postal nepogrešljiv del vašega življenja.

»Če boste bokserju dali to, kar potrebuje, bo postal nepogrešljivi član družine in po vsej verjetnosti tudi najbolj priljubljen. Zato ljudje, ki so v svojem življenju imeli več bokserjev zapored, niso redki. Na splošno med ljubitelji bokserjev velja nekakšno prepričanje: »Enkrat bokser, vedno bokser!« Samo Potočnik – psarna »von Aisneren«

[/members_only]

Sabina Vesel in Samo Potočnik – psarna »von Aisneren«

Objavljeno v osemindvajseti številki revije Kužek