Predstavitev pasme: nemški bokser

predstavitev-pasme-nemski-bokser2Je energičen in vedno pripravljen za akcijo, pa vendar tako mil in nežen, da se lahko kadarkoli prelevi v čudovito »kavčno lenobo«. Ko se zagledaš v te tople okrogle oči, te brez težav ovije okoli šapice, in ko imašmožnost sprejeti v svoj dom tega čudovitega univerzalnega klovna, si življenja brez njega enostavno ne predstavljašveč. In takrat spoznaš, zakaj vsi pravi ljubitelji nemških bokserjev vedno pravijo: »Enkrat bokser, vedno bokser!« – Sabina Vesel

Zgodovina pasme

Kot nam že samo ime pasme – nemški bokser, izvirno Deutscher boxer – pove, je bila pasma ustvarjena v Nemčiji. Prvi snovalec pasme je bil Friederich Robert, zgodovina pasme pa sega v pozno 19. stoletje. Bokser, kot ga poznamo danes, se je takrat začel razvijati iz sedaj že izumrle pasme brabantski bullenbeiser. Brabantskega bullenbeiserja so v preteklosti vzrejali predvsem lovci, ti psi pa so bili namenjeni zasledovanju medvedov, divjih prašičev in jelenov. Njihova naloga je bila, da zagrabijo divjad in jo zadržijo do prihoda lovcev. Za to nalogo je moral brabantski bullenbeiser imeti kar se da širok gobec in širok razmak zob. Le tako je namreč lahko pravilno zagrizel in tudi zadržal plen. Vsak predstavnik pasme, ki je bil primeren za takšno nalogo, je bil primeren tudi za nadaljnjo vzrejo, ta je namreč v preteklosti temeljila le na uporabnosti za delo. Na ta način so izvajali selekcijo vzreje in od tod je pasma dobila širok gobec z navzgor zavihanim smrčkom.

Friederich Robert je vojaški rok služil v kolonijalni vojski v Južni Afriki, od tam pa je prinesel idejo o bojnem, vojaškem psu. V vojskah je takrat pes dobival vse večjo veljavo in uporabnost. Želel si je ustvariti močnega, gibčnega, srednje velikega psa, ki bo uporaben za vojsko in policijo. In tako se je v zadnji tretjini devetnajstega stoletja v Nemčiji začela rojevati nova nemška pasma. Današnji nemški bokser je torej potomec že omenjene izumrle pasme brabantski bullenbeiser, k današnji podobi pa so pripomogli še sledeči; Georg Alt je iz Francije pripeljal psico, ki so jo nato parili z njenim sinom iz kombinacije s psom neznanega porekla. Tako sta ta dva psa dala svoje prve potomce – Alt’s Floro II. in Alt Scheckin. Floro II. so nato parili z njenim očetom Boxom, iz te kombinacije pa se je skotil Maiers Lord, ki je kasneje v kombinaciji z Maiers Floro dal temeljnega samca, Picola v. Angertorja. Po drugi strani so psico Floro II. parili z buldogom po imenu Tom, ki ga je doktor Toensien uvozil iz Anglije. Ta paritvena kombinacija pa je dala Blanko v. Angertor in prvega psa, vpisanega v rodovno knjigo nemških bokserjev – Muhlbauer’s Flockija. Nato se je iz paritve prej omenjenega temeljnega samca Picola ter psičke Blanke skotila psička »Eva«, mati vseh nemških bokserjev, in tako je pričel nastajati današnji nemški bokser.

Leta 1894 so se Friedrich Robert, Elard Konig in R. Hopner odločili, da bodo stabilizirali pasmo. Tako so leta 1895 organizirali prvo poizkusno razstavo, zmagovalec te pa je bil Muhlbauer’s Flocki, ki si je tako pridobil prvi vpis v rodovno knjigo nemških bokserjev. Kmalu zatem je bil ustanovljen prvi klub za nemške bokserje, imenovan The Deutscher Boxer Club. Ker so bile znotraj pasme še vedno velike razlike v tipu, je nato omenjeni klub leta 1902 objavil prvi standard pasme nemški bokser. To je bil podroben dokument, ki se do danes dejansko ni veliko spremenil.

Proti koncu prve svetovne vojne pa je nemški bokser dobil pomembno vlogo, ki je pasmo pripeljala do priznanja. Takrat so bili namreč vpoklicani vsi razpoložljivi psi – med njimi tudi nemški bokserji, ki so se izkazali za odlične delovne in službene pse. To je pasmi omogočilo delo na poligonu, na dolgi rok pa je priznanje utrdilo premike v vzreji, kar se tiče karakterja in temperamenta pasme. Ves ta trud vseh vpletenih, odziv in razvoj psov ter čas, ki je bil za vse to potreben, so pripeljali do karakterno stabilnih, delovno uporabnih, idealnih družinskih psov, ki jih poznamo danes.

Videz

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Sabina Vesel in Samo Potočnik – psarna »von Aisneren«

Objavljeno v osemindvajseti številki revije Kužek

Deli

NI KOMENTARJEV

PUSTITE KOMENTAR