Pasji dnevnik: The Lovro in morje.

the-lovro-pasji-dnevnikSumim, da sem bil v prejšnjem življenju morski pes. Ali vsaj pes kakšnega pirata. Prav predstavljam si, kako sem dneve preživljal na obali, z ladje občudoval sončni zahod, jedel ribe z mojim gospodarjem in se kopal v prostranstvih širnega oceana. Delček moje nekdanje duše se je bržkone ohranil v meni, čeprav z Majo in Mitjo zdaj živim precej bolj običajno kopensko življenje. A ko se skupaj odpravimo do morja, mi srček vedno začne drugače biti.

Prejšnji petek se je začel kot po navadi. Mitja je zgodaj vstal in se odpravil v službo, le Maja je nekam dolgo poležavala v postelji. Potem mi je povedala, da ima dopust. Bog ve kaj to pomeni. Najbrž mora biti nekaj dobrega, ker je takrat, ko to reče, zelo nasmejana in dobre volje. Tudi v petek je bila. Ko se je zbudila, si je skuhala kavo, nato pa veselo poplesavala po stanovanju. Začudeno sem jo gledal, ko je začela nekaj šariti po omarah, a si nisem preveč belil glave z njo. Raje sem se ulegel v senčko na teraso, hladen vetrc je prijetno kuštral moja kosmata ušesa in mirno sem užival svoj pasji vsakdan … Dokler se ni zgodilo nekaj nezaslišanega!

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Tvoj The Lovro.

Maja Kepic in Mitja Račič

Objavljeno v štiriindvajseti številki revije Kužek

Deli

NI KOMENTARJEV

PUSTITE KOMENTAR