Od kod pasja obsedenost z žogo?

0
253

Da psi obožujejo igranje z žogo, je jasno, vendar pa pri nekaterih ljubezen do žogice meji že skoraj na obsedenost. V hipu, ko v pasje vidno polje vstopi žoga, se pasji pogled osredotoči le nanjo in takrat preostali svet ne obstaja več. Pes je takrat videti kot hipnotiziran. Kaj je torej na žogicah takšnega, da jih imajo psi tako zelo radi?

Določene vzorce vedenja lahko najdemo pri večini psov. Eno izmed takšnih povsem pasjih vedenj je izredno hitro osredotočenje na nekaj, kar slišijo, vidijo ali zavohajo. Če vidijo nekaj zanimivega, jih premaga radovednost, morda se jim zdi žival ali predmet zanimiva izbira za lov, stresanje z glavo, igranje ali pa menijo, da bi bilo to odličen pripomoček za grizenje. Vsa ta vedenja niso naučena, ampak se psi tako vedejo povsem nagonsko. Kako pa v te nagonske vzorce vedenja lahko vključimo igro z žogo?

V preteklosti so bili delovni psi za svoje naloge izbrani glede na šibko ali močno nagonsko vedenje. Stražni psi so se močneje odzivali na vidne dražljaje, izrazit je bil tudi njihov lovski nagon. Borderski ovčarji so imeli bolj izražen lovski nagon in so hitreje ugriznili plen. Zlati prinašalci so nasprotno manj nagnjeni k stresanju in grizenju plena, ampak le-tega v večini prinesejo svojim skrbnikom. Nad lovom so prav tako navdušeni terierji, če omenimo le nekaj pasem in nagonskih vedenj. Takšna vedenja so samoumevna in psi se odlično počutijo, ko se lahko obnašajo tako, kot želijo. Če imamo doma torej kužka, ki je že v svojem bistvu zelo nagnjen k temu, da bi nekaj ulovil in zgrabil ter se na tak način z njim tudi sami ukvarjamo, se lahko zgodi, da se bo na koncu pes še bolj »lovsko« obnašal.

Debbie Jacobs (s certifikati iz CPDT-KA in CAP2 in avtorica vodnika A Guide To Living & Training A Fearful Dog) ima za obsedenost z igranjem z žogo (posebno z lovljenjem in prinašanjem) osebno teorijo, ki jo sicer »dokazuje« le anekdotsko. Meni namreč, da psi, s katerimi se skrbniki v življenju manj ukvarjajo in so bolj prepuščeni sami sebi, hitreje razvijejo zasvojenost z vsemi dejavnostmi, ob katerih se dobro počutijo. Pes, ki torej 15 ur dnevno preživi v hiši, na dvorišču ali v pesjaku in ne dela praktično ničesar, v preostalem času maksimalno izkoristi vse dejavnosti, v katerih uživa. Med njimi je tudi igra, zato pogled na žogo marsikdaj res meji na obsedenost. Povprečni zdrav pes lahko hodi in je aktiven več ur, zato ima ob preveč počitka višek energije, ki jo nato poskuša porabiti z njegovo najljubšo igračo – žogo.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Maša Pirnat

Vir:
www.huffingtonpost.com
www.rover.com
Deli

NI KOMENTARJEV

PUSTITE KOMENTAR