Neapeljski mastif

Primeren za:

  • Zelo izkušene vodnike
  • Aktivne posameznike

 

 

Na kratko o neapeljskem mastifu:

  • Izjemno zaščitniški
  • Poslušen in inteligenten
  • Zvest in pozoren

Posebne zahteve:

Neapeljski mastifi niso primerni za vsakogar. Potrebujejo izkušene in avtoritarne vodnike, ki že sami po sebi izražajo močne vodstvene sposobnosti. Bistvena je zgodnja socializacija, ki naj se prične že pri zelo mladih psih. Potrebno je privajanje na druge ljudi, živali, različne zvoke, vonje in okolja.

Nujni so dolgi sprehodi, ki naj potekajo vsaj dvakrat dnevno. V kolikor ne poskrbimo za zadostno mero gibanja, pes ne more sprostiti svoje mentalne in fizične energije, kar se čez čas lahko začne kazati v agresiji do drugih psov, trmi in pretiranem zaščitniškem vedenju.

Zgodovina

Vsi evropski mastifi, vključno z neapeljskim, so potomci tibetanskih mastifov – najstarejših predstavnikov vrste. Ti so iz Indije prišli v Grčijo okrog leta 300 pred našim štetjem, od koder so potem našli pot do Rimljanov, ki so jih z navdušenjem uporabljali za bojevanje v arenah. Izraz »mastif« izvira iz latinske besede »massivus« – ogromen.

Druga teorija pravi, da so mastife v Evropo, natančneje Anglijo, pripeljali Feničani, in sicer okrog leta 500 pred našim štetjem. Iz Anglije naj bi se nato razširili po vsej Evropi.

Ne glede na različne teorije, zagotovo drži nekaj: Neapeljski mastifi so direktni potomci antičnih moloških psov. V Starem Rimu so jih uporabljali kot pomoč v vojni in izrabljali za zabavo v krvavih bojih, ki so potekali v arenah. V Italiji še danes služijo kot čuvaji kmetij, poslovnih in drugih prostorov ter ljudi, ki zahtevajo varovanje. So tudi zvesti sodelavci italijanskih policistov.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Viri:

Deli

NI KOMENTARJEV

PUSTITE KOMENTAR