Izbirčnost pri hrani: kaj lahko storimo sami?

5093

izbircnost-pri-hraniVelika večina psov obožuje hrano. Pojedli bi vse in še kaj zraven, jedli bi ves čas, vsepovsod in brez omejitev. Takšnim psom pravimo, da živijo za hrano. Takšne pse je posledično preprosteje tudi šolati s pomočjo hrane. Običajno so učljivi in so pripravljeni sodelovati, upoštevati povelja in se prilagoditi željam lastnika – vse za nagrado, vse za hrano.

Seveda pa, povsem enako kot velja pri ljudeh, ki smo si lahko zelo različni, obstajajo tudi pri psih njihova popolna nasprotja. To so psi, katerim pravimo, da jedo zgolj zato, da bi preživeli. Njihovo zanimanje za hrano je minimalno, posledično pa je toliko bolj izrazita in človeku očitna tudi njihova izbirčnost.

Če bi vprašali svojega otroka ali bi raje jedel špinačo ali čokolado, bi bila njegova prva izbira zagotovo čokolada. Torej, če vašemu  izbirčnemu psu enkrat ponudite slanino za zajtrk ali košček vašega slastnega zrezka, drugič pa pričakujete, da bo zadovoljen z briketiranim obrokom pasje hrane, boste zagotovo razočarani…

Dobra novica pa je, da je mogoče spodbujati zdravo prehranjevanje tudi pri izbirčnih psih. V nadaljevanju pa smo za vas pripravili tudi nekaj smernic in napotkov.

Razlogi, zakaj pes noče jesti ali je izbirčen

Med osnovnimi razlogi za potencialno nagnjenost k izbirčnosti pri prehrani so tudi pasma (pasemske značilnosti), velikost in starost psa. Redko boste slišali, da kakšen zdrav Labradorec zavrača ali izbira hrano, med tem ko je takšen problem dokaj pogosto prisoten pri manjših pasmah, kot sta na primer Yorkshirski terier ali Maltežan.

Kadar psa dalj časa hranite z enako vrsto hrane, je pravzaprav pričakovano, da se pes svoje hrane preprosto naveliča in mu ne gre več v slast. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da imajo vsi psi izredno dobro razvit vonj, kar pomeni, da tudi če jih nikoli ne hranite s svojo hrano, so pa prisotni ob pripravi, zelo intenzivno zaznavajo vse omamne vonjave vaših dnevnih obrokov. Priporočljivo je torej, da vsakemu psu občasno zamenjate vrsto izbrane hrane, tako, da mu ponudite drug okus, nov vonj ali drugačno strukturo ter s tem brez škode za njegovo zdravje popestrite njegov jedilnik.

Kdaj pa pravzaprav pasja izbirčnost postane resen in zaskrbljujoč problem?  

Če že od samega začetka opažate, da se vaš pes ne prehranjuje redno in ne zaužije celega dnevnega obroka hrane vsaj enkrat na dan, potem je vaš pes izbirčen. Če je pes pač takšen po svoji naravi, potem verjetno še ni razloga za zaskrbljenost. Izbirčen pes, ki ohranja zdravo telesno težo, je vesel in živahen ter se ponaša z bleščečo dlako, je zdrav pes, ki pač sodi v tisto bolj redko skupino psov, ki jedo, da bi preživeli.

Pomagate si lahko tako, da takšnemu psu ponudite več manjših obrokov dnevno, da poskušate z različnimi vrstami in oblikami pasje hrane ter povečate fizično aktivnost in obroke ponudite psu zelo kmalu po aktivnosti. Raziskave kažejo, da lahko tudi kastracija oziroma sterilizacija uspešno pomaga pri odpravljanju težav z neješčnostjo in izbirčnostjo psa. Hranjenje naj izbirčen pes vselej povezuje s pozitivno izkušnjo, poteka naj na mirni lokaciji in brez motenj iz okolja, poskusite pa lahko tudi z različnimi časovnimi obdobji in izberete individualno najbolj primerne termine za obroke.

Nikoli pa ne poskušajte izbirčnosti preprečiti s pretiravanjem s priboljški ali celo s ponujanjem svoje hrane, saj je to kratkoročna rešitev, ki pa lahko dolgoročno privede do resnih zdravstvenih težav.

Veliko bolj zaskrbljujoče je, kadar se pri normalno ješčem psu pojavi nenadna sprememba v odnosu do hrane, nenadna izbirčnost, izguba apetita, hujšanje ali druge telesne spremembe kot na primer izpadanje dlake. V takšnem primeru pa gre zagotovo za resen bolezenski simptom, ki zahteva strokovno obravnavo in obisk izbranega veterinarja najkasneje v 48. urah.

Pri mladičkih, če se težave pojavijo nenadno in opazite spremembo, je lahko čas do obiska izbranega veterinarja za polovico krajši, torej v prvih 24. urah, saj imajo mladi psički manj »zaloge« in bi bilo odlašanje v kritičnih primerih zanje lahko bolj nevarno.

Številne pasje bolezni so lahko neposredno povezane z dejstvom, da pes noče jesti, razlogi težave so povezani tudi s staranjem, bolečinami, stanjem zob in ustne votline in podobno. Natančna diagnostika je nujna za ustrezno ukrepanje in prilagoditev na nov, prilagojen ali spremenjen  način prehranjevanja živali.

 

Maja Kalaš

Viri: pets.webmd.comvoices.yahoo.com
www.dogster.com

 

narocite-se-na-revijo-kuzek