Svojo kariero je začela že pri štirinajstih letih. Ni ostala nevidna. Zato ni čudno, da je postala uspešna manekenka in voditeljica. Pogumno je razkrila, da se je zaradi preventive odločila za odstranitev in rekonstrukcijo svojih zdravih dojk, saj je obstajala možnost, da zboli za rakom dojke. Med drugim je prejela laskavi naslov usodne ženske, fatalke, za leto 2011, ki prav gotovo pooseblja njeno ozaveščenost o raku dojke. Trenutno ji velik izziv predstavlja njeno podjetje. Navdihuje pa jo tudi njen koder Asko, ki ima veliko posebnosti in prednosti.
Nam zaupate, zakaj ste se odločili za psa?
Od malih nog sem živela na podeželju in vedno smo imeli kužke. Majhne, velike in različnih pasem. Potem sem nekega dne začutila željo, da bi imela malega družnega psa, ki ne pušča dlake in bi bil sostanovalec v hiši.
Kako je bilo, ko ste ga izbirali, vas je očaral njegov videz ali značaj?
Ime je že imel, saj so mu ga podelili že ob rojstvu. Nisem ga želela spreminjati, čeprav sem ime za kužka že imela in tako je ostal Asko. Asko Uršin.
Ali ima Asko kakšno posebno priznanje, saj je za pritlikavega kodra značilno, da spada v skupino enih najbolj inteligentnih psov?
Kodri so res dokazano ena najbolj inteligentnih pasem, to pa še ne pomeni, da so prav vsi izjemno pametni. Asko je zelo lep koder in ko je bil majhen, sem se odločila, da ga peljem na pasjo razstavo. Šla sva iz radovednosti, na koncu pa naredila mladinski in odrasel šampionat Slovenije. Bilo je kar naporno, ampak nisem človek, ki odneha na sredini, zato sva speljala do konca. V tujino ga nisem želela voziti, saj bi bilo za oba prenaporno.
[members_only]
Kakšna je torej njegova ubogljivost? Ima veliko energije in vam želi ustreči?
Kar preveč sva navezana drug na drugega. Star je že osem let, energije pa ima še vedno kot mladenič. Predvsem ne mara biti sam in to je največja težava. Takrat joče in zavija kot volkec. Drugače pa me ne spusti iz oči in mi sledi kot majhna senca. Je zelo ubogljiv, lahko pa bi bil še bolj.
Kaj je najbolj nenavadna lastnost, ki ga posebej odlikuje?
Ima poseben »fetiš« na kamenček. Kamenčki na sto in en način. Z njimi se je sposoben igrati ure in ure. Na polju, na plaži … igra brez konca. Pravzaprav ga »dribla« kot nogometaš.
Kako pa je s pasjimi in z drugimi živalskimi prijatelji? Jih ima veliko? Kako se z njimi razume?
Asko je zelo družaben in se dobro razume tudi z drugimi kužki, dokler ti ne silijo vanj. Tukaj mi je zelo podoben. Njegova najboljša prijateljica pa je prav tako kužka pasme koder po imenu Kaja.
Ali se Asko prosto giblje po stanovanju in kje spi?
Asko je seveda hišni pes in glede na to, da kodri ne puščajo dlake, gre lahko tudi na posteljo. Spi najraje na hrbtu s tačkami v zrak.
Kaj pa sama nega?
Kodri potrebujejo redno nego. Včasih, ko sva hodila na razstave, je imel res dolgo dlako in je bila dosti bolj zahtevna. Danes nosi krajšo. Krtačiva se dvakrat na teden, kopava na 2–3 tedne, na 3 mesece pa se odpraviva na celotno nego in striženje v salon Kosmatinček v Ljubljani, kjer mu oblikujejo pričesko. Poskušava tudi redno umivati zobke, da bodo čim dlje zdravi.
Ali menite, da tako, kot skrbimo za svoje zdravje, bi morali skrbeti tudi za zdravje naših kužkov?
Jaz za svojega kužka skrbim tako kot zase. Če potrebuje veterinarsko oskrbo, mu jo seveda vedno omogočim. Na splošno je precej zdrav, tako da v osmih letih nismo imeli nekih posebnih težav in zapletov.
Ali je Asko zdrav in kakšno prehrano uživa?
Asko nima posebnih težav, razen občutljivega mehurja, tako da se mu občasno pojavi infekt. Moral bi imeti dieto, pa je težko prepričati okolico, da mu ne bi dajala kakšnih nedovoljenih priboljškov.
Koliko sprehoda dnevno potrebuje in kje se najbolje počuti?
Ko je bil še mlajši, sva hodila na dolge sprehode, zelo intenzivne. Jaz sem se peljala s kolesom, on pa tekel, kot da je na maratonu, veliko se je prevozil tudi v košarici na kolesu. Z leti sem opazila popuščanje, zato ga s tem ne mučim več, saj ne zdrži več tako močnega tempa. Zdaj imava popolnoma običajne sprehode, vedno znova pa nastane težava pozimi, ker mraza ne mara in ga težko spravim iz hiše.
Pravimo, da so trenutki, preživeti s psom, zelo dragoceni. Kakšni so vaši trenutki, ko sta skupaj?
Živali so res zelo dragocena bitja, ki ti dajo veliko v življenju in ti ga res obogatijo s svojo prisotnostjo. Če nisi oseba z dušo in s čustvi, ti seveda tudi pes ne bo spremenil značaja. Trenutki z Askom so lepi, kjerkoli že sva. Doma, na poti, v avtu … Povsod se prilagodi in mi lepša življenje. Zelo se bojim dneva, ko ga ne bo več …
Kako poskrbite za Askovo animacijo v najbolj mrzlih dneh, ko ga le s težavo spravite iz hiše?
Asko ne potrebuje posebne animacije, saj je res zelo priden kuža. V hiši ima svoje igrače, žogice, ki piskajo, in medveda, s katerimi se igra in jih prenaša gor in dol po hiši. Vedno sledi tudi našim korakom, karkoli delamo in mu res ni nikoli dolgčas.
Ima za zimo tudi kakšno posebno opremo? Čeveljčke, plašček?
Za zimo ima seveda plašček in puloverje, o čeveljčkih pa nisva nikoli razmišljala.
Viktorija Stoger
Objavljeno v tretji številki revije Kužek
